Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (55.133-55.157)


  1.      finansjé  -ja in financiér -a [finansje -ja] m (ẹ̑) knjiž. financer: finansjeji raziskovalnega dela ♪
  2.      fin de siècle  fin de siècla [fendǝsjêkl] m (ȇ) lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla ♪
  3.      finésa  -e ž (ẹ̑) 1. lastnost finega človeka: vsako reč je opravila s potrebno fineso; gibala se je z veliko fineso / njegov temperament je mešanica finese in brutalnosti / finesa geste 2. kar napravi kaj boljše, lepše, bolj dognano: jezikovne, stilne finese; ima čut za finese / ekspr. izdelati kaj do zadnje finese ♪
  4.      fingíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fingirati: fingiranje prijateljstva ♪
  5.      fingírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično, hliniti: fingirati srčni napad; tekmovalec je fingiral poškodbo; fingirati samomor ♦ voj. fingirati napad fingíran -a -o: fingirana bolezen; fingirana čustva ♪
  6.      fíniš  -a m (ȋ) šport. zadnji, odločilni del tekmovanja v hitrosti: tekač ni zdržal finiša; sto metrov pred ciljem je prešel v finiš; v finišu je bil tekmec hitrejši; začel je s silovitim finišem / dirkač je na prvenstvu pokazal odličen finiš // publ. zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja; finalizacija ♪
  7.      fínišer  -ja m (ȋ) grad. stroj za izdelavo asfaltnega ali betonskega vozišča: betonirati cesto, kotalkališče s finišerji; oglušujoči ropot finišerjev ♪
  8.      finitíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv., v zvezi finitivni glagol končno dovršni glagol ♪
  9.      fínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Fince ali Finsko: finski jezik / finski državnik ♪
  10.      fínščina  -e ž (ȋ) finski jezik: pogovarjala sta se v finščini ♪
  11.      fínta  -e ž (ȋ) 1. pog. prevara, zvijača: pozna njihove finte; to je že stara finta 2. šport. gib pri športni igri, ki naj zmede nasprotnika: pred dvobojem je še enkrat ponovil vse svoje sunke in finte ♪
  12.      fírbčen  -čna -o prid. (ȋ) nižje pog. radoveden: bil je stikljiv in firbčen ♪
  13.      fírbec  -bca m (ȋ) nižje pog. radovednost: dela sem se lotil bolj iz firbca / firbec me je gnal v svet ∙ pog., ekspr. sam firbec jih je zelo so radovedni // ekspr. radovednež: firbci se že zbirajo; firbcem se dati v zobe; bila je pravi firbec / kot nagovor pa poslušaj, firbec ♪
  14.      firer  tudi führer -ja [fír-] m (í) naslov za voditelja nemške nacistične stranke Adolfa Hitlerja: bili so za rajh in za firerja // nav. slabš. voditelj sploh ♪
  15.      fírerček  -čka m (í) iron. firer: tudi firerček se včasih moti, je dostavil ♪
  16.      fírerski  -a -o prid. (í) slabš. tak kot pri firerju: firerske metode ♪
  17.      fírkelj  -klja in -na [kǝl] m (ȋ) nar. vrču podobna posoda: piti vino iz firklja / izposojati si vino na firklje ♪
  18.      fírma  -e ž (ȋ) 1. podjetje: trgovati z domačimi firmami; izvozna firma; stara firma; zastopstvo tujih firm 2. ime (podjetja): vsako podjetje ima svojo firmo; spremeniti firmo; določbe o firmi ● pog. ta fant je solidna, nesolidna firma nanj se lahko zaneseš, se ne moreš zanesti; publ. hoteli so izključiti možnost, da bi se pod firmo svobode skrivale anarhistične tendence videzom, krinko ♪
  19.      firmamènt  -ênta m (ȅ é) raba peša nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu; pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država ♪
  20.      fírnež  -a m (í) rastlinsko ali mineralno olje za osnovni premaz, ki varuje zlasti pred vlago: premazati, prevleči s firnežem; oljnate barve redčimo s firnežem; vonj po firnežu ♪
  21.      fís  -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton f: stalno igra f namesto fis; neskl. pril.: skladba v Fis-duru ♪
  22.      fisíja  -e ž (ȋ) fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija; cepitev: produkti fisije; pren. fisija politične skupine ♪
  23.      fisíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fisijo: zavzemajo se za uporabo fisijskega materiala v miroljubne namene ♪
  24.      fiskálen  -lna -o prid. (ȃ) fin. nanašajoč se na davščine: fiskalni viri države; fiskalna politika; fiskalne ugodnosti / fiskalne dajatve / fiskalna carina carina, ki jo država pobira samo zato, da bi povečala dohodke; fiskalno leto proračunsko leto ♪
  25.      fiskalíst  -a m (ȋ) knjiž., nav. slabš. kdor pretirano zagovarja fiskalne dajatve: bil je izrazit fiskalist ♪

   55.008 55.033 55.058 55.083 55.108 55.133 55.158 55.183 55.208 55.233  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA