Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (54.858-54.882)



  1.      farád  -a m () elektr. enota za merjenje električne kapacitivnosti
  2.      farádičen  -čna -o prid. (á) med., v zvezi faradični tok spremenljiv tok, ki se dobi z vključevanjem in izključevanjem enosmernega toka
  3.      faradizírati  -am nedov. in dov. () med. zdraviti s faradičnim tokom
  4.      farál  -a [a] m () nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej: prižgati faral
  5.      farán  in faràn -ána m (; á) pripadnik župnije: srečal se je s svojimi nekdanjimi farani; večina faranov je hodila k prvi maši
  6.      fárbati  -am nedov. () nižje pog. goljufati, lagati: njo lahko farbaš, mene pa ne boš ∙ nižje pog., ekspr. pojdi se farbat ne verjamem ti; ne strinjam se s teboj; nočem imeti opravka s teboj
  7.      fárček  -čka m () ekspr. manjšalnica od far: ubogi farček se je ves tresel pred škofom
  8.      fáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na faro; župnijski: farna cerkev / farno premoženje / farna šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija
  9.      fárica  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od fara: nekateri župniku še te revne farice niso privoščili
  10.      faringálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na farinks, žrelen: faringalni katar ♦ lingv. faringalni glas glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik
  11.      fárinks  -a m () anat. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do požiralnika, žrelo
  12.      farizéj  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise: farizeji in saduceji; lažna pobožnost farizejev 2. slabš. hinavec, licemerec: ne bodimo farizeji; kako se zgraža ta farizej
  13.      farizéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farizeje: farizejska stranka / farizejska pobožnost / njegov farizejski nasmeh; farizejsko vedenje farizéjsko prisl.: farizejsko se zgražati nad čim
  14.      fárma  -e ž () 1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali: kokošja, živinorejska farma; farma bekonov; farma za piščance / ustanovili so novo mlečno farmo 2. zlasti v ameriškem okolju veliko kmetijsko posestvo, navadno specializirano: dati farmo v najem; ima veliko farmo; dela na farmi; film se dogaja na farmi
  15.      farmacévt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za farmacijo: farmacevt pripravlja zdravila; farmacevt analitik / pog. predavanja so se udeležili medicinci in farmacevti slušatelji fakultete ali oddelka za farmacijo
  16.      farmacévtka  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za farmacijo: po poklicu je farmacevtka
  17.      farmacévtski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farmacevte ali farmacijo: farmacevtski proizvodi; farmacevtska industrija / farmacevtski študij / farmacevtska fakulteta ♦ šol. farmacevtski tehnik strokovnjak s srednjo farmacevtsko izobrazbo
  18.      farmacíja  -e ž () veda o zdravilih, zlasti o njihovem izdelovanju in pripravljanju: razvoj farmacije / predavatelj farmacije / pog. vpisal se je na farmacijo na fakulteto ali oddelek za to vedošol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo
  19.      fárman  -a m () star. župljan, faran: župnik se je jezil na svoje farmane
  20.      fármar  -ja m () zlasti v ameriškem okolju lastnik ali najemnik farme: ameriški farmarji; interesi farmarjev
  21.      fármarski  -a -o prid. () nanašajoč se na farmarje ali farmo: farmarski delavec; farmarsko gospodarstvo / farmarsko življenje
  22.      fármski  -a -o prid. () nanašajoč se na farmo: farmska proizvodnja, reja / farmski veterinar / farmska jajca fármsko prisl.: farmsko gojen piščanec
  23.      fársa  -e ž () 1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa 2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa
  24.      fárški  -a -o prid. () 1. slabš. duhovniški: farški list; to je naredil pod farškim vplivom 2. nar., v zvezi farške kapice grm z rdečimi plodovi, ki raste po gozdovih in mejah; trdoleska
  25.      fasáda  -e ž () zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe, pročelje: obnoviti, urediti fasado; baročna fasada; sprednja fasada; prvotna fasada cerkve / na novo ometati fasado; pren. to je le fasada, ki naj prikrije pravo podobo ● knjiž. za to fasado se skriva slikarjeva nemoč za videzom, krinko

   54.733 54.758 54.783 54.808 54.833 54.858 54.883 54.908 54.933 54.958  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA