Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (54.583-54.607)


  1.      eráren  -rna -o (ȃ) pridevnik od erar: erarni gozdovi; erarno poslopje ♪
  2.      eráričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na erar: erarično posestvo / poslopje so popravili na erarične stroške ♪
  3.      erárski  -a -o prid. (ā) jur. eraričen, eraren: erarska lastnina ♪
  4.      erátičen  -čna -o prid. (á) geogr., v zvezi eratična skala eratska skala ♪
  5.      erátski  -a -o prid. (ȃ) geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod ♪
  6.      êrbij  -a m (é) kem. redka težka kovina sive barve, element Er ♪
  7.      erékcija  -e ž (ẹ́) med. nabreknjenje, otrditev spolnega organa: erekcija penisa ♪
  8.      eremít  -a m (ȋ) knjiž. puščavnik, samotar: eremiti iz prvih časov krščanstva; živeti kot eremit ♪
  9.      eremitáža  -e ž (ȃ) knjiž. puščavnikovo bivališče: gozdna eremitaža // nekdaj preprosta stavba kot posnetek puščavniškega bivališča ♪
  10.      eremítski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. puščavniški: eremitsko življenje / človek eremitske narave ♪
  11.      êrg  -a m (ȇ) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote, desetmilijonina joula ♪
  12.      erínija  -e ž (í) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja: podoba erinije s kačastimi lasmi; pren., ekspr. preganjale so ga erinije ♪
  13.      erístika  -e ž (í) filoz. umetnost razpravljanja, disputiranja pri sofistih ♪
  14.      eritém  -a m (ẹ̑) med. bolezenska rdečina kože: na koži se je pojavil eritem; eritem zaradi predolgega obsevanja, sončenja ♪
  15.      erizipél  -a m (ẹ̑) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki; šen: erizipel na obrazu ♪
  16.      erráta  errát [era-] s mn. (ȃ) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki ♪
  17.      erudícija  -e ž (í) knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: delo priča o avtorjevi erudiciji; gledališka, znanstvena erudicija; erudicija literarnega zgodovinarja ♪
  18.      erudít  -a m (ȋ) knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: bil je velik erudit in esejist ♪
  19.      eruditíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od erudicija: eruditivna obdelava snovi ♪
  20.      eruírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poiskati, izslediti: eruirati podatke o pisatelju; eruirati storilca ♪
  21.      erúpcija  -e ž (ú) 1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija 2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri nalezljivi bolezni: erupcija lišaja, ošpic / erupcija roga, zoba ◊ astr. sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja ♪
  22.      erupcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na erupcijo: erupcijski vrelec / erupcijski stadij ošpic ♪
  23.      eruptíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na erupcijo: eruptivna kamnina / eruptivni stadij ošpic 2. knjiž. ki hitro reagira in burno izraža svoja čustva: pesnik je bolj eruptiven in ves obrnjen navzven; človek eruptivne narave / eruptivna življenjska sila / pesnikova eruptivna metaforika ♪
  24.      ês  -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton e: na esu je korona; neskl. pril.: Es-dur durov tonovski način s tremi nižaji ♪
  25.      èsast  -a -o prid. (ȅ) ki ima obliko črke S: esast zavoj; esasto debelo črevo ♪

   54.458 54.483 54.508 54.533 54.558 54.583 54.608 54.633 54.658 54.683  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA