Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (5.451-5.475)


  1.      óžiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) delati kaj (bolj) ozko, zoževati: z zasipanjem ožiti dolino; pot se je začela dvigati in ožiti / ožiti krilo, obleko / deblo se proti vrhu enakomerno oži / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice; pren. ožiti pojem ∙ ekspr. solze so mu ožile grlo zaradi solz, prizadetosti ni mogel govoriti // zmanjševati: ožiti razmik med dvema predmetoma / to obenem oži trg industrijskim izdelkom / ožiti možnosti za aktivnost, razvoj ♪
  2.      oživčeváti  -újem nedov. (á ȗ) med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje: oživčevati mišice, organe / živec, ki oživčuje žrelo in požiralnik ♪
  3.      oživéti  -ím dov., ožível (ẹ́ í) 1. postati (ponovno) živ: princeska v pravljici oživi / mrtvo oko spet oživi / spomladi narava oživi // začeti se gibati, premikati, kot da bi bil živ: lutke v njegovih rokah so oživele; sence na steni so oživele 2. postati živahen, dejaven: ob novici je vsa oživela; oživeti v pričakovanju dogodka / njen obraz je oživel // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: zvečer so ulice oživele; brezoseb. zunaj je naenkrat oživelo 3. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so oživeli spomini; sum je oživel v njegovi duši oživèl in oživél -éla -o: oživela narava ožívljen -a -o: v pričakovanju oživljen obraz; prisl.: fant je oživljeno nadaljeval ♪
  4.      oživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od oživeti: oživetje princeske v pravljici / oživetje notranje nemirnosti ♪
  5.      oživítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oživiti: oživitev utopljenca z umetnim dihanjem / oživitev gospodarstva / odrska oživitev dramskega besedila postavitev, uprizoritev ♪
  6.      oživíti  -ím dov., ožívil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživiti / oživiti ponesrečenca z umetnim dihanjem 2. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: ledena pijača ga je oživila; gostje so se polagoma oživili / hitra hoja mu je oživila kri // povzročiti, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: njegov prihod je znova oživil pogovor / prizadevati si oživiti dejavnost društva / oživiti stare običaje 3. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obuditi: dogodek je v njej oživil nekdanje občutke ožívljen -a -o: zamrli so komaj oživljeni pogovori; oživljena narava; radost oživljenih src ♪
  7.      ožívljanje  -a s (í) glagolnik od oživljati: masaža srca in drugi ukrepi za oživljanje ponesrečenca / pomen vode za oživljanje puščav / oživljanje lutk / v njegovih delih zasledimo oživljanje antike ♪
  8.      ožívljati  -am nedov. (í) 1. povzročati, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživljati / oživljati ponesrečenca / pomlad oživlja naravo; rastlina se spet oživlja // nepreh. začenjati se gibati, premikati, kot da bi bil živ: sence na stenah so oživljale 2. povzročati, da postane kdo bolj živahen, dejaven: prijetna družba ga oživlja / toplota mu oživlja ude // nepreh. s pojavljanjem navadno večjega števila premikajočih se ljudi postajati razgiban, živahen: trg počasi oživlja; polje spet oživlja // povzročati, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: oživljati trgovino / oživlja tradicijo 3. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obujati: oživljati stare spomine / rad oživlja preteklost 4. redko delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljati: stene oživlja nekaj slik in plastik oživljajóč -a -e: oživljajoči žarki sonca; oživljajoče ideje; oživljajoče se družbeno življenje ♪
  9.      ožívljenje  -a s (ȋ) glagolnik od oživeti ali oživiti: oživljenje ponesrečenca / njeno duhovno oživljenje / gospodarsko oživljenje; oživljenje revolucionarnih idej ♪
  10.      ožívljenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost oživljenega: oživljenost stvari / svoje oživljenosti niso prikrivali ♪
  11.      oživotvóriti  -im dov. (ọ̄) zastar. uresničiti, izpolniti: oživotvoril je več njegovih načrtov / oživotvoriti besedilo na odru uprizoriti ♪
  12.      óžji  -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od ozek: cesta postaja vedno ožja; njegova soba je najožja od vseh; moje krilo je še ožje kot tvoje 2. ki kaj omejuje a) glede na večjo enoto, celoto: praznovanje v ožjem družinskem krogu; sestanek ožjega odbora; ožje sorodstvo b) glede na večje, obsežnejše območje: ožji gradbeni, šolski okoliš / to je njegova ožja domovina c) glede na področje delovanja, stroko: razprava iz ožje lingvistike; ožje strokovno slovstvo / filozofija v najožjem smislu ● ekspr. to je mišljeno v najožjem pomenu besede natanko tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. ozek ♪
  13.      ožlébiti  -im tudi ožlebíti -ím dov., ožlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) narediti, da ima kaj žleb, žlebove: ožlebiti steber ožlébljen -a -o tudi ožlebljèn -êna -o: glavni del naprave je ožlebljen valj ♪
  14.      ožmíkati  -am dov. (ȋ) redko s stiskanjem ožeti: oprati in ožmikati perilo / zelo nas je ožmikal in oskubel ♪
  15.      ožoltéti  -ím [u̯t] dov. (ẹ́ í) star. orumeneti: listje je ožoltelo od suše / v obraz je ožoltel ožoltèl in ožoltél -éla -o: kos ožoltelega papirja ♪
  16.      ožrebíti se  -ím se dov., ožrébil se (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči žrebe: kobila se je v tem mesecu ožrebila ♪
  17.      ožrêlje  in ožrélje -a s, rod. mn. ožrêlij in ožrêlj in ožrélij in ožrélj (ȇ; ẹ̑) vet. predel ob žrelu: povečano, vneto ožrelje ♪
  18.      ožréti  ožrèm dov., ožŕl (ẹ́ ȅ) 1. ekspr. ogristi, oglodati: zajci so ožrli drevesca 2. slabš. grobo ošteti: zelo ga je ožrla ♪
  19.      ožulíti  in ožúliti -im dov. (ȋ ú) narediti, povzročiti žulj, žulje: novi čevlji so ga ožulili; ožuliti si noge, roke // s tiščanjem, pritiskanjem poškodovati: sedlo je konja ožulilo; ožuliti do krvi / ožuliti kožo, nogo ožúljen -a -o: ožuljen in lačen je prišepal domov; do krvi ožuljene noge, pete ♪
  20.      ožúljek  -jka m (ȗ) redko ožuljeno mesto (na koži): od nahrbtnika se mu je na rami naredil rdeč ožuljek; na lakteh ima umazano sive ožuljke ♪
  21.      ožúljenost  -i ž (ú) stanje ožuljenega: zaradi ožuljenosti nog ni mogel več hoditi ♪
  22.      ožvepláti  -ám dov. (á ȃ) agr. zažveplati: ožveplati sod ♪
  23.      abderítstvo  -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov ♪
  24.      abdómen  -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek ♪
  25.      abdominálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi ♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus ♪

   5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA