Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (54.383-54.407)


  1.      elípsast  -a -o prid. (ȋ) ki ima obliko elipse: elipsasti listi rastline / elipsasta oblika dvorane ♪
  2.      elípsen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elipso: elipsna os; elipsno središče / elipsno šestilo priprava za risanje elips / osrednji mestni trg ima elipsno obliko ♪
  3.      elíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na elipso: eliptičen prerez geometrijskega telesa; eliptična oblika; zemlja kroži po eliptični poti okrog sonca / eliptičen način izražanja; stavki so v tem delu pogosto eliptični elíptično prisl.: eliptično oblikovan prostor; govoriti eliptično ♪
  4.      elísa  -e ž (ȋ) žarg. (letalski) vijak, propeler ♪
  5.      elíta  -e ž (ȋ) posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita; spadati med elito; duhovna elita naroda; svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite ◊ agr. seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; voj. vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco ♪
  6.      elíten  -tna -o prid. (ȋ) ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran: elitni čevlji; kobilarna za vzgojo elitnih plemenskih konj; elitni lokal; zbrani so bili sami elitni športniki; elitni pevski zbor / elitna plesna prireditev / elitni sloji prebivalstva ◊ gozd. elitno drevo drevo, ki je zaradi zelo dobrih dednih lastnosti primerno kot semenjak; voj. elitni oddelki vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco ♪
  7.      elitízem  -zma m (ȋ) soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: zagovorniki elitizma // prizadevanje za uveljavitev tega nazora na kakem področju človekovega delovanja: elitizem v političnih strankah ♪
  8.      elizabetínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.: elizabetinski čas; elizabetinski okus / elizabetinski stil stil v angleškem stavbarstvu, ki združuje gotske in renesančne oblike ♦ gled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom ♪
  9.      elízij  -a m (í) v grški in rimski mitologiji kraj, kjer prebivajo duše pravičnih ♪
  10.      elizíja  -e ž (ȋ) lingv. opustitev končnega (besednega) samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom ♪
  11.      elízijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na elizij: upali so, da se bodo njihove duše spet srečale v elizijski deželi / elizijske poljane ♪
  12.      êlkanje  tudi élkanje -a s (ȇ; ẹ̑) glagolnik od elkati: boj zoper elkanje ♪
  13.      êlkar  tudi élkar -ja m (ȇ; ẹ̑) ekspr. kdor elka: elkarji dolgo niso popustili ♪
  14.      êlkati  tudi élkati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) lingv. izgovarjati glas l namesto normalnega (dvoustničnega) u̯: govornik je začel v zanosu elkati ♪
  15.      eluviálen  -lna -o (ȃ) pridevnik od eluvij: eluvialna ilovica ♪
  16.      elúvij  -a m (ú) geol. preperela kamnina, ki leži na mestu nastanka ♪
  17.      emájl  -a m (ȃ) 1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov: emajl na posodi je razpokal; nanašati emajl; bel, moten emajl / kritni, osnovni emajl // pog. izdelek, prekrit, prevlečen s to snovjo: kuhinjski porcelan in emajl je lepo zložila v omaro 2. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone; sklenina: razpoka v emajlu ♪
  18.      emájlast  -a -o prid. (ȃ) podoben emajlu: emajlast lesk // emajliran: emajlasta skodelica ♪
  19.      emájlen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na emajl: emajlna prevleka / emajlna broška / emajlni lak zmes laka in barve ♪
  20.      emajlêr  -ja m (ȇ) kdor emajlira: kvalificiran emajler ♪
  21.      emajlíranje  -a s (ȋ) glagolnik od emajlirati: emajliranje pločevine, posode; oddelek za emajliranje ♪
  22.      emajlírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati z emajlom: emajlirati kovinske predmete emajlíran -a -o: emajliran štedilnik; emajlirane ploščice; emajlirana posoda ♪
  23.      emajlírec  -rca m (ȋ) kdor emajlira: kvalificiran emajlirec // žarg. kdor je zaposlen v industriji za emajliranje: posvetovanje emajlircev ♪
  24.      emajlírnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za emajliranje: tovarna je dobila novo emajlirnico ♪
  25.      emanácija  -e ž (á) 1. knjiž. razširjanje, izžarevanje: neprestana emanacija naše narodne samobitnosti // kar je izraz, rezultat tega: vsa ta dela so emanacija mogočnega stvariteljskega duha; kultura z vsemi emanacijami ♦ filoz. emanacija v idealističnih filozofijah izhajanje vsega bivajočega iz najvišjega izvora, najpopolnejšega bitja 2. kem. plin, ki ga oddaja radioaktivna snov: emanacija radioaktivnih elementov / radijeva emanacija radon; torijeva emanacija toron ♪

   54.258 54.283 54.308 54.333 54.358 54.383 54.408 54.433 54.458 54.483  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA