Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (54.333-54.357) 
- elastín -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina, ki sestavlja prožna vlakna vezivnega tkiva ♪
- élativ -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: kadar je za kaj navdušen, rad uporablja elative ♪
- élativen -vna -o (ẹ̑) pridevnik od elativ: elativna stopnja ♪
- eleát -a m (ȃ) filoz. pripadnik eleatske šole: filozofska šola eleatov ♪
- eleátski -a -o prid. (ȃ) filoz. nanašajoč se na starogrško filozofsko smer, po kateri je bit večna, enotna in nespremenljiva: filozofi eleatske šole / eleatska logika ♪
- elefantíaza tudi elefantiáza -e ž (ȋ; ȃ) med. obolenje mezgovnic in bezgavk, združeno z nabrekanjem spodnjih okončin in spolovil ♪
- elegán -a m (ȃ) knjiž. moški, ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: mlad elegan; namišljen elegan ♪
- elegánca -e ž (ȃ) lastnost, značilnost elegantnega: eleganca ženske mode; eleganca nog; eleganca in udobnost sob / eleganca latinščine / igrati vlogo z eleganco; prirojena eleganca v kretnjah / njegova eleganca in negovanost / pooseb. v njihovem salonu se zbira vsa eleganca ♪
- elegánten -tna -o prid., elegántnejši (ȃ) 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka // s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje elegántno prisl.: elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba ♪
- elégičen -čna -o prid. (ẹ́) ki vzbuja otožnost, žalost; otožen, žalosten: elegičen ton pesnitve; elegična glasba, pesem ♦ lit. elegični distih elegijski distih ♪
- elegíja -e ž (ȋ) pesem otožne, žalostne vsebine, žalostinka: ljubezenske elegije; Prešernova elegija Slovo od mladosti ♦ lit. pesem, zložena v elegijskem distihu; muz. skladba elegičnega značaja ♪
- elegíjski in elégijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na elegijo: elegijska oblika ♦ lit. elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra ♪
- elégika -e ž (ẹ́) redko elegičnost: Gregorčičeva elegika ♪
- elékcija -e ž (ẹ́) knjiž. izbor za razpisano službeno mesto z volitvami; izvolitev: elekcija in reelekcija ♪
- elektíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki temelji na izbiri; izbiren: elektivni postopek izvolitve / elektivna reakcija celic ♪
- elektrárna -e ž (ȃ) objekt z napravami za proizvajanje električne energije: nova elektrarna že obratuje; graditi elektrarne; elektrarna na atomski pogon ♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; vodna elektrarna hidroelektrarna ♪
- elektrárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektrarno: elektrarniški obrat / elektrarniško vodstvo ♪
- elektrárnski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na elektrarno: elektrarnska zgradba / elektrarnsko osebje ♪
- eléktrenje -a s (ẹ̑) glagolnik od elektriti: elektrenje z drgnjenjem ♪
- eléktričar -ja m (ẹ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav: zaposlili so nekaj električarjev in vodovodnih inštalaterjev; izučiti se za električarja; ladijski električar; električar v gledališču 2. ekspr. kdor igra na električno kitaro: mladina rada posluša električarje ♪
- eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko: a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno ◊ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena
pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem ♪
- elektrificírati -am dov. in nedov. (ȋ) zgraditi objekte, naprave za prenos in uporabo električne energije: elektrificirati vas / elektrificirati železniško progo / elektrificirati gospodinjstva uvesti, uvajati električne aparate, naprave v gospodinjstva ♪
- elektrifikácija -e ž (á) zgraditev, gradnja objektov, naprav za prenos in uporabo električne energije: posebno pozornost so posvetili elektrifikaciji hribovskih krajev; industrializacija in elektrifikacija države / elektrifikacija železniških prog / elektrifikacija gospodinjstev uvedba, uvajanje električnih aparatov, naprav v gospodinjstva ♪
- elektrifikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elektrifikacijo: elektrifikacijski načrti; elektrifikacijska dela / elektrifikacijsko omrežje električno ♪
- eléktrik -a m (ẹ̑) redko električar, elektrikar ♪
54.208 54.233 54.258 54.283 54.308 54.333 54.358 54.383 54.408 54.433 
