Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (54.233-54.257)



  1.      eksistíranje  -a s () glagolnik od eksistirati: eksistiranje kisika v vodi / bedno eksistiranje v predmestju
  2.      eksistírati  -am nedov. () biti, obstajati: eksistirajo tudi še neodkriti svetovi; ne ve, če omenjena knjiga kje eksistira; ta spojina eksistira le malo časa, nato razpade; publ. eksistira pa še drugo vprašanje, kako usmerjati naš gospodarski razvoj / večina ljudi samo eksistira ne živi polno, zavestno ∙ moderna glasba zanj sploh ne eksistira ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. zame ne eksistiraš več ne menim se zate; ne maram te; odbor eksistira samo po imenu njegova dejavnost se ne čuti // ekspr. živeti, shajati: podjetje komaj še eksistira; tukaj se eksistira samo za silo
  3.      éksitus  -a m (ẹ̑) med. smrtni izid, smrt: bolezen se bo končala z eksitusom
  4.      éksjezuít  -a m (ẹ̑-) knjiž. kdor ni več jezuit
  5.      eksklamácija  -e ž (á) lingv. ekspresivno izražena misel ali čustvo, vzklik
  6.      ekskluzíven  -vna -o prid., ekskluzívnejši () 1. ki je za izbran, zaključen krog ljudi: ekskluzivni hoteli; ekskluziven klub; ekskluzivna revija, šola / najekskluzivnejša družba / časopis je objavil ekskluzivno novico novico, ki drugim časopisom ni bila dostopna / ekskluzivna politika politika, ki vzdržuje homogenost v skupini tako, da onemogoča sprejem neprimernih ljudiobl. ekskluzivni model model, ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu 2. ki zavrača, kar ni izjemno, posebno: biti ekskluziven; ekskluzivno stališče pri izbiri repertoarja / ekskluzivni domisleki / ekskluziven človek ki odklanja vse, kar se ne sklada z njegovim mišljenjem ekskluzívno prisl.: publ. ekskluzivno za ta časopis
  7.      ekskluzivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekskluzivnost: reprezentativno in ekskluzivistično gledališče / ekskluzivistične in hegemonistične tendence
  8.      ékskrálj  -a m (ẹ̑-á) knjiž. kdor ni več kralj
  9.      ekskrécija  tudi ekskrecíja -e ž (ẹ́; ) biol. izločanje organizmu nepotrebne ali škodljive snovi iz celic in iz telesa: iztrebljanje in ekskrecija
  10.      ekskremènt  -ênta m ( é) nav. mn., biol. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, iztrebki: ekskrementi in urin
  11.      ekskrét  -a m (ẹ̑) biol. organizmu nepotrebna ali škodljiva snov, ki jo celice izločajo iz telesa
  12.      ekskurénden  -dna -o prid. (ẹ̑) šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole: hodil je učit na ekskurendno šolo
  13.      ekskúrz  -a m () knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: prepogosti ekskurzi so razbili enotnost predavanja; po tem ekskurzu preidimo spet k bistvu stvari / politični ekskurzi v romanu / to vprašanje je vredno daljšega ekskurza razprave, razlage
  14.      ekskúrzija  -e ž (ú) 1. izlet, obisk s poučnim namenom: delati, prirejati ekskurzije v tovarne; iti na ekskurzijo; šolska ekskurzija / študijska ekskurzija // udeleženci takega izleta, obiska: sprejeti ekskurzijo 2. redko ekskurz: po ekskurziji o podnebju je prešel na svoj predmet
  15.      ekskurzíjski  in ekskúrzijski -a -o (; ú) pridevnik od ekskurzija: ekskurzijski program
  16.      ekskurzíst  -a m () redko udeleženec ekskurzije: vlak z ekskurzisti
  17.      ekskvizíten  -tna -o prid. () knjiž. izvrsten, izbran: ekskvizitno blago; pren. ekskviziten človek
  18.      ekslíbris  -a m () umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige: opremiti knjigo z ekslibrisom / razstava ekslibrisov
  19.      eksmatrikulácija  -e ž (á) adm. izbris iz matične knjige ali z univerze: izvršiti eksmatrikulacijo
  20.      eksmatrikulírati  -am dov. in nedov. () adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze
  21.      ekspánder  -dra m (á) šport. priprava iz raztegljivih vzmeti ali gumenih trakov, vpetih med dvema ročajema, za krepitev mišic zlasti na rokah
  22.      ekspandírati  -am nedov. in dov. () fiz., navadno v zvezi s plin večati svojo prostornino zaradi zmanjševanja tlaka, raztezati se: močno ekspandirati ekspandíran -a -o: ekspandirani zrak ♦ teh. ekspandirana glina glina, kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina
  23.      ekspanzíja  -e ž () 1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje: ustaviti ekspanzijo; izhod kapitalističnega gospodarstva v ekonomski ekspanziji; imperialistična ekspanzija; kulturna, teritorialna ekspanzija 2. velik porast, večanje česa: evropsko gospodarstvo je v ekspanziji; ekspanzija v proizvodnji jekla / silovita ekspanzija prebivalstva v Indiji ◊ fiz. ekspanzija plina večanje prostornine plina zaradi manjšanja tlaka, raztezanje plina
  24.      ekspanzíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ekspanzijo: ekspanzijski načrti; ekspanzijska politika / ekspanzijska sila proizvajalnih sredstev ◊ strojn. ekspanzijski gib gib batnega stroja, pri katerem plin ali para napolni valj; ekspanzijsko delo delo, ki ga opravi plin ali para pri ekspanziji; teh. ekspanzijska glina ekspanzivna glina; ekspanzijska posoda posoda, v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju
  25.      ekspanzíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na ekspanzivnost ali ekspanzijo: ekspanzivna moč kulture; ekspanzivna sila kapitala / ekspanzivne težnje države / politika stranke je bila ekspanzivna / ekspanziven otrok; ekspanzivna čustvenost ◊ teh. ekspanzivna glina glina, ki je podvržena nabrekanju

   54.108 54.133 54.158 54.183 54.208 54.233 54.258 54.283 54.308 54.333  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA