Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (54.208-54.232)


  1.      eksemplár  -ja m (ā) vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec: zbirka metuljev ima več lepih, redkih eksemplarjev / muzejski eksemplar / od te knjige se je ohranil samo en eksemplar; pren., ekspr. bil je res pravi eksemplar ♪
  2.      eksempláričen  -čna -o prid. (á) ki je v spodbuden ali svarilen zgled: eksemplarična kazen; eksemplarična vloga dobrih učencev / ekspr. njegova domišljavost je že kar eksemplarična njegova domišljavost je primer, zgled tipične domišljavosti eksemplárično prisl.: eksemplarično kaznovati ♪
  3.      eksemplifikácija  -e ž (á) knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti: dogodek je porabil za eksemplifikacijo svoje trditve / navedena eksemplifikacija je slaba primer, zgled ♪
  4.      eksemplifikatíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od eksemplifikacija: eksemplifikativno naštevanje ♪
  5.      eksercícije  -cij ž mn. (í ȋ) 1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje: velikonočne eksercicije 2. star. urjenje telesnih ali duševnih sposobnosti: glasbena spremljava olajšuje eksercicije ♪
  6.      eksercír  -a in -ja m (ȋ) žarg. ekserciranje: desetnik je začel z novinci eksercir / pog., ekspr. absurdnost vojaškega eksercira brezdušnega, mehaničnega vzgajanja in navajanja na kaj ♪
  7.      eksercíranje  -a s (ȋ) glagolnik od eksercirati: ekserciranje ga je utrudilo ♪
  8.      eksercírati  -am nedov. (ȋ) uriti se v strumnem korakanju, drži in vajah z orožjem: vojaki so morali ves dan eksercirati; preh. eksercirati novince ♪
  9.      eksercíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekserciranje: dnevne eksercirne vaje / eksercirno polje ♪
  10.      eksergíja  -e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi da izkoristiti za opravljanje dela: eksergija pare, plina ♪
  11.      ekshalácija  -e ž (á) geol. uhajanje plinov in par iz ugašajočega vulkana ♪
  12.      ekshibícija  -e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko-baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije // nastop, predstava, ki naj pokaže spretnost, dovršenost v čem: po tekmovanju so prvaki priredili skupno ekshibicijo; ekspr. prikazali so pravo ekshibicijo hokeja; pren. ta knjiga je ekshibicija zmogljivosti jezika in sloga ♪
  13.      ekshibicíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekshibicijo: ekshibicijski nastop / težka ekshibicijska naloga ♪
  14.      ekshibít  -a m (ȋ) zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga ♪
  15.      ekshumácija  -e ž (á) jur. izkop trupla: potrebna bo ekshumacija in ponovna obdukcija ♪
  16.      ekshumírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. izkopati truplo: trupla so ekshumirali in prenesli na pokopališče ♪
  17.      eksíl  -a m (ȋ) knjiž. prisilno bivanje zunaj domovine; pregnanstvo: zaradi knjige je bil obsojen na eksil / vlada je v eksilu ♪
  18.      eksisténca  -e ž (ẹ̑) 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca ♪
  19.      eksistenciálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na eksistenco, bivanjski: eksistencialni položaj naroda; eksistencialni problem človeka ♦ filoz. eksistencialna filozofija; eksistencialna sodba sodba, v kateri se potrjuje ali zanika obstoj subjekta ♪
  20.      eksistenciálija  -e ž (á) filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji ♪
  21.      eksistencialíst  -a m (ȋ) predstavnik eksistencializma: francoski eksistencialisti; glasilo eksistencialistov ♪
  22.      eksistencialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na eksistencializem: eksistencialistični pisatelji; eksistencialistična načela / eksistencialistična filozofija / eksistencialistično gledališče gledališče, ki uprizarja eksistencialistična dela ♪
  23.      eksistencialízem  -zma m (ȋ) filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek: vsebina in družbene korenine eksistencializma ♪
  24.      eksisténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eksistenco: eksistenčni strah človeka v atomski dobi / priboriti eksistenčno pravico novemu sistemu; eksistenčna upravičenost; eksistenčno vprašanje naroda / izboljšanje človekovih eksistenčnih pogojev; eksistenčna negotovost proletariata ♦ soc. eksistenčni minimum za življenje nujno potrebna sredstva eksisténčno prisl.: eksistenčno ogrožen človek ♪
  25.      eksisténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ: izpopolniti že eksistentne demokratične forume; objektivno eksistenten / doba je minila, njeni odmevi so pa še eksistentni ♪

   54.083 54.108 54.133 54.158 54.183 54.208 54.233 54.258 54.283 54.308  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA