Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (54.108-54.132)



  1.      eféb  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let: efebi in dečki 2. knjiž., ekspr. zelo lep mladenič
  2.      efedrín  -a m () farm. alkaloid, ki poživljajoče deluje na avtonomno živčevje in krvni obtok
  3.      efékt  -a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte; njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora ◊ film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt
  4.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno
  5.      efékten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na efekte: efektna borza / srečka efektne loterije
  6.      efékti  -ov m mn. (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij
  7.      efektív  -a m () nav. mn., voj. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni: poveljstvo je sporočilo, da se bodo njegovi efektivi povečali za veliko število vojakov / zahteva po umaknitvi tujih vojaških efektivov
  8.      efektíva  -e ž () nav. mn., publ. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni; efektiv: zmanjšanje efektive
  9.      efektíven  -vna -o prid. () 1. ki dosega uspeh, rezultat: efektiven odpor; efektivno delo / išče izrazno efektivna sredstva 2. dejanski, resničen: efektivni stroški; efektivna vrednost; efektivno znižanje cen / efektivna izkoriščenost delovnega časa ◊ ekon. efektivna ura ura, v kateri se zares učinkovito dela; lingv. efektivni glagol končno dovršni glagol; strojn. efektivna moč moč, ki jo pogonski stroj odda delovnemu stroju efektívno prisl.: efektivno doživeti
  10.      efektuírati  -am dov. in nedov. () knjiž., redko uresničiti, narediti: predlagane železnice ni mogoče efektuirati z lastnimi sredstvi
  11.      efemêren  -rna -o prid. () knjiž. ki traja malo časa; kratkotrajen, bežen: efemeren pojav; po efemernih poizkusih so prešli k načrtnemu delu; efemeren uspeh ♦ bot. efemerna rastlina rastlina, ki hitro doraste in odmre // ki ima majhno, kratkotrajno vrednost, nepomemben: efemerni zapiski; lirika brez prave človečnosti je efemerna
  12.      efemeríde  -ríd ž mn. () astr. periodična publikacija s podatki o legah nebesnih teles: izdajati efemeride / efemeride Sonca
  13.      eféndi  -ja m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v turškem okolju gospod: razumem, efendi
  14.      eféndija  -e m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod: poslušam, efendija / kot zapostavljeni pristavek k imenu izobraženega moškega zraven njega je sedel Tosun efendija
  15.      efénka  -e ž (ẹ̑) žarg. pištola belgijskega tipa z začetnicama tovarne FN: partizan je imel pri sebi efenko
  16.      efiált  -a m () knjiž., ekspr. izdajalec domovine: končno je postal renegat in efialt
  17.      efiáltski  -a -o () pridevnik od efialt: efialtsko ravnanje
  18.      efikásen  -sna -o prid. () zastar. učinkovit, uspešen: potrebna jim je hitra in efikasna pomoč
  19.      efíra  -e ž () zool. klobučnjak na razvojni stopnji med polipom in meduzo: efire nastanejo s prečno delitvijo polipa
  20.      efleráža  -e ž () kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi, gladenje
  21.      egálen  -lna -o prid. () zastar. nepomemben, nevažen: zadevo je imel za preveč egalno
  22.      egalitáren  -rna -o prid. () soc. osnovan na enakosti, enakopravnosti: egalitarna družba / egalitarna tendenca v delitvi osebnih dohodkov
  23.      egalitarízem  -zma m () soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni: egalitarizem in demokratičnost / uravnilovka in parole cenenega egalitarizma v filmu
  24.      egalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati: umetnik je namenoma egaliziral vse elemente na sliki ◊ teh. s stružnico egalizirati izobličen strojni del vrniti mu pravilno obliko; egalizirati kože dati jim enakomerno debelino; egalizirati pločevino poravnati njeno neravno površino
  25.      egéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Egejsko morje: egejski otoki / egejska kultura kultura v deželah ob Egejskem morju pred grško kulturo

   53.983 54.008 54.033 54.058 54.083 54.108 54.133 54.158 54.183 54.208  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA