Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (53.583-53.607)



  1.      drén  -a m (ẹ̑) med. cevka ali trak za odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: gumijast, steklen dren
  2.      drèn  dréna m ( ẹ́) grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi: cvetoč dren; trden, zdrav ko dren / pog. palica iz drena drenovega lesaekspr. drži se, kakor bi dren jedel pusto, grdobot. rdeči ali nar. pasji dren grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi, Cornus sanguinea
  3.      drenáža  -e ž () 1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo // sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo 2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo
  4.      drenážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na drenažo: drenažni jarek; drenažni sistem; drenažne cevi / drenažni trak; drenažna cevka
  5.      dréncati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. nemirno se prestopati, mendrati: otroci so kar naprej drencali / ne zna plesati, samo drenca / kaj še drencate? se obotavljate, omahujete
  6.      drencljáti  -ám nedov.) ekspr., redko drncati: konjička sta veselo drencljala
  7.      dreníranje  -a s () glagolnik od drenirati
  8.      drenírati  -am nedov. in dov. () 1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čimprej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi 2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
  9.      drènj  drénja m ( ẹ́) pog. množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru; gneča: pred blagajno v kinu je bil strašen drenj / komaj se je rešil iz drenja; pri njih doma je velik drenj so zelo na tesnem, imajo malo prostora
  10.      drénjati se  -am se nedov. (ẹ́) pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se: ljudje se drenjajo na ozkem pločniku; drenjati se pred vrati / v majhnem prostoru se je drenjalo čez dvajset zapornikov; otroci se drenjajo okrog peči drenjajóč se -a -e: opazoval je drenjajoče se otroke
  11.      drénje  -a s (ẹ̑) redko drenovo grmovje ali drevje: drenje je že v cvetju
  12.      drênje  -a s (é) glagolnik od dreti se: oglušujoče drenje ga je vznemirjalo; sračje drenje / drenje otrok
  13.      drenúlja  -e ž (ú) plod drena: rdeče drenulje; pijača iz drenulj; vino je bilo kislo, kakor da bi bilo iz samih drenulj
  14.      drés  -a m (ẹ̑) oblačilo za nošenje pri vadbi ali tekmovanju: drsalke so nastopile v žametastih dresih / nogometni, smučarski dres ♦ šport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije; vadbeni dres
  15.      drésen  -sna m (ẹ́) poljud. breskovolistna dresen, ptičja dresen: čaj iz dresna
  16.      drésen  -sni ž (ẹ̑) bot. rastlina s kolenčastimi stebli in skupinami drobnih cvetov, Polygonum: breskovolistna dresen; ptičja dresen
  17.      dresêr  -ja m () kdor dresira: dreser je udarjal z dolgim bičem; dreser psov / ekspr. bil je pravi dreser ljudi
  18.      dresêrka  -e ž () ženska, ki dresira: dreserka levov
  19.      dresêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na dreserje ali dresuro: bila je v dreserskih hlačah in škornjih / dreserske metode
  20.      dresíranje  -a s () glagolnik od dresirati: dresiranje divjih zveri / dresiranje vojakov
  21.      dresírati  -am nedov. () vaditi, uriti živali v določeni spretnosti: dresirati konje, pse; dresiral je papigo, da bi govorila // ekspr. strogo in mehanično vzgajati z navajanjem k nekritični poslušnosti: vse od rojstva so ga dresirali; učencev niso vzgajali, pač pa dresirali; dresirati vojake ◊ čeb. dresirati čebele s prevaro jih navajati, da obiskujejo tudi cvete, v katerih ne dobijo medičine ali cvetnega prahu; gastr. dresirati dajati jedi lepo obliko, krasiti jo dresíran -a -o: dresiran medved, pes; otrok je bolj dresiran kot vzgojen; predstava dresiranih opic
  22.      dresíren  -rna -o prid. () gastr. s katerim se dresirajo jedi: dresirne priprave / dresirni nož; dresirna vrečica
  23.      dreskáč  -a m (á) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar: na travnik se je spustila jata dreskačev
  24.      dresúra  -e ž () vadenje, urjenje živali v določeni spretnosti: dati žival v dresuro; dresura konj, psov // ekspr. strogo in mehanično vzgajanje z navajanjem k nekritični poslušnosti: to že ni več režija, ampak dresura; vzgoja se je sprevrgla v pravo dresuro; dresura vojakov
  25.      dresúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na dresuro: dresurni konji / dresurno jahanje / dresurni ton ton, s katerim daje dreser živali znamenje

   53.458 53.483 53.508 53.533 53.558 53.583 53.608 53.633 53.658 53.683  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA