Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (53.408-53.432) 
- dizelski tudi dieselski -a -o [dízl-] prid. (ȋ) nanašajoč se na dizel: lokomotiva na dizelski pogon / dizelsko gorivo / dizelski motor dizel ♪
- dizentêričen -čna -o prid. (é) med. ki ima grižo; grižav: dizenteričen bolnik ♪
- dizenteríja -e ž (ȋ) med. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko; griža: imeti dizenterijo; oboleti za dizenterijo ♪
- dizenteríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dizenterijo, grižen: dizenterijski znaki ♦ biol. dizenterijski bacil ♪
- dláčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dlako: dlačna barva / dlačni čopič ♦ anat. dlačna čebulica ♪
- dláčevje -a s (ā) redko več dlak, dlake: pod nosom mu je poganjalo prvo dlačevje ♪
- dláčica -e ž (á) 1. manjšalnica od dlaka: po roki so ji rasle svetle dlačice; dlačice v nosu / gosenice s štrlečimi dlačicami 2. nav. mn., bot. enoceličen ali večceličen izrastek rastlinske povrhnjice: listi tobaka so porasli z dlačicami; hmelj se oprijemlje s plezalnimi dlačicami; koreninske dlačice koreninski laski ♪
- dláčje -a s (ȃ) redko več dlak, dlake: dlačje na prsih ♪
- dláka -e ž (á) nitast izrastek na koži sesalcev: na nogah ima dolge dlake; puliti si dlake; med svetlimi dlakami je bilo tudi nekaj črnih / kot psovka molči, ti suha dlaka ti; kot kletvica pasja dlaka, tega ti ne verjamem // ed. več dlak, dlake: dlaka raste, se obnavlja; naježiti dlako; žival ima gladko, mehko, sivo dlako / odeja iz kamelje dlake; klobuk iz zajčje dlake / resasta dlaka trša, daljša; zimska dlaka ● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; pog., ekspr. niti za dlako se nisi spremenil prav nič; pog. vedno mu gredo po dlaki v vsem mu skušajo ustreči, mu ne nasprotujejo; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se
spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ♪
- dlákar -ja m (ȃ) 1. lov. dlakasta divjad: lov na dlakarje 2. nav. mn., zool. vsaka od žuželk, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: ličinke dlakarjev ♪
- dlákarica -e ž (ȃ) nav. mn., zool., v zvezi uš dlakarica vsaka od uši, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: uši dlakarice ne sesajo krvi ♪
- dlákast -a -o prid. (á) nanašajoč se na dlako: dlakasta koža; dlakaste živali / dlakasti čopič; dlakasta klobučevina / dlakaste koreninice ♪
- dlákav -a -o prid. (á) porasel z dlakami ali dlačicami: dlakava koža; ima robate in dlakave roke; zelo dlakav / dlakav list ♦ bot. dlakavi sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti, Rhododendron hirsutum ♪
- dlákica -e ž (á) manjšalnica od dlaka: dlake in dlakice ♪
- dlán -í ž (ȃ) 1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani; mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro; to je kakor na dlani očitno, jasno; pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo // notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok 2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči; položila mu je dlan na ramo ● pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje
dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva ♪
- dlánast -a -o prid. (á) podoben dlani, roki: dlanaste lise ♦ bot. dlanasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke dlánasto prisl.: dlanasto nacepljen list ♪
- dlánčnica -e ž (ȃ) anat. vsaka od petih kosti v dlani: zlomiti si dlančnico ♪
- dlánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dlan: dlanske kosti / dlanska stran roke ♪
- dlésen -sni ž (ẹ̑) nav. mn. sluzničasto tkivo, ki pokriva del čeljusti ob zobeh: bolijo me dlesni; brezzobe dlesni; gornja dlesen; krvavitev iz dlesni ♪
- dlèsk dlêska m (ȅ é) zool. gozdna ptica pevka z izredno močnim kratkim kljunom, Coccothraustes coccothraustes: dleski so trli češnjeve koščice ♪
- dléskanje in dlêskanje tudi dleskánje -a s (ẹ̄; ē; ȃ) glagolnik od dleskati: v gozdu se je slišalo dleskanje in pokanje / dleskanje s prsti ♪
- dléskati -am in dlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: brez prestanka je dleskal z jezikom / dleskati s prsti / dleskati s kljunom ♪
- dléskniti -em in dlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, nizek, nezveneč glas: dleskniti z jezikom / dleskniti s prsti / divji petelin je nekajkrat dlesknil ♪
- dlésniti -em in dlêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dleskniti: dlesniti z jezikom ♪
- dlétast -a -o prid. (ẹ́) podoben dletu: žolna ima dolg dletast kljun; dletast sveder; dletasti zobje glodavcev ♪
53.283 53.308 53.333 53.358 53.383 53.408 53.433 53.458 53.483 53.508