Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (53.033-53.057)


  1.      dialektízem  -zma m (ȋ) lingv. narečni element v knjižnem jeziku: pesnik rad uporablja dialektizme; lokalizmi in dialektizmi ♪
  2.      dialíza  -e ž (ȋ) kem. ločevanje kristaloidov od koloidov z opno ♪
  3.      diamagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja manjša, kot bi bila v praznem prostoru: diamagnetna snov ♪
  4.      diamagnétik  -a m (ẹ́) fiz. diamagnetna snov ♪
  5.      diamagnetízem  -zma m (ȋ) fiz. lastnost diamagnetne snovi ♪
  6.      diamánt  -a m (ā) 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom ∙ publ. črni diamant premog 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom ◊ min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom ♪
  7.      diamánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diamant: diamantni lesk / zlat diamantni prstan; diamantna krona ● diamantna poroka šestdesetletnica poroke; biserna poroka ◊ teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico ♪
  8.      diamát  -a m (ȃ) žarg., polit., kratica dialektični materializem: učbenik diamata ♪
  9.      diámeter  -tra m (á) geom. premer: diameter kroga, krogle ♪
  10.      diametrálen  -lna -o prid. (ȃ) skrajno različen, popolnoma nasproten: diametralni nazori; diametralna pozicija / ekspr. diametralno nasprotje zelo veliko ♦ geom. diametralni točki točki, ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera diametrálno prisl.: stališča se diametralno razlikujejo; diametralno nasprotni interesi ♪
  11.      diána  -e ž (ȃ) tip manjšega francoskega osebnega avtomobila z manj zaokroženo karoserijo znamke Citroën: voziti diano ♪
  12.      diaréja  -e ž (ẹ̑) med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ima močno diarejo ♪
  13.      diárij  -a m (á) zastar. dnevni zapiski, dnevnik: samostanski diariji in kronike ♪
  14.      diastátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na diastazo: diastatični encim ♪
  15.      diastáza  -e ž (ȃ) kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor; amilaza ♪
  16.      diatéka  -e ž (ẹ̑) zbirka diapozitivov: ima bogato diateko; na šoli so uredili diateko za pomoč pri pouku ♪
  17.      diatermíja  -e ž (ȋ) med. pregrevanje tkiva, organov z električnim tokom visoke frekvence: zdraviti revmo z diatermijo ♪
  18.      diatermíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na diatermijo: diatermijski aparat / diatermijsko zdravljenje ♪
  19.      diatéza  -e ž (ẹ̑) med. nagnjenost organizma h kaki bolezni: hemoragična diateza ♪
  20.      dícián  -a m (ȋ-ȃ) kem. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika: vonj po dicianu ♪
  21.      díčen  -čna -o prid. (í ȋ) zastar. imeniten, odličen, slaven: dični junaki; bésede so se udeležili zaslužni rodoljubi in dične gospe / šalj. moja dična sestrica je tudi prišla / iron. vseeno mi je, kaj si dični gospod misli o meni ♪
  22.      díči  medm. (ȋ) pri igri z otrokom ob posnemanju jahanja izraža spodbudo, veselje: Diči, diči, diča, urno na konjiča (O. Župančič) ♪
  23.      díčiti  -im nedov. (í ȋ) zastar. krasiti, lepšati: čelo mu diči lovorov venec; ciprese dičijo grobove; rada se je dičila s trakovi in čipkami / diči ga marljivost in skromnost díčiti se zastar. hvaliti se, bahati se: rad se diči s svojim delom ♪
  24.      díd  -a m (ȋ) pog., kratica, prva leta po 1945 dom igre in dela, otroški vrtec: otroka imajo v didu ♪
  25.      didáktičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na didaktiko, účen: didaktični princip; didaktične metode; didaktično usposabljanje učiteljev 2. ki je usmerjen, ki teži k poučevanju, poúčen: didaktični film; didaktična literatura; pesnitev je bila izrazito didaktična / delo didaktičnega značaja ♪

   52.908 52.933 52.958 52.983 53.008 53.033 53.058 53.083 53.108 53.133  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA