Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (52.733-52.757)



  1.      dêrež  -a m () nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor)
  2.      derivácija  -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
  3.      derivacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na derivacijo: derivacijski sistem pri hidrocentrali
  4.      derivát  -a m () kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati
  5.      derivatíven  -vna -o prid. () jur. pridobljen od pravnega prednika: derivativna pravica
  6.      derivírati  -am nedov. in dov. () mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati
  7.      dêrma  -e ž () anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko
  8.      dermálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dermo, kožen: dermalni izrastek
  9.      dermatítis  -a m () med. vnetje kože: zdravnik je ugotovil dermatitis
  10.      derúh  -a m (ū) nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov)
  11.      dêrviš  -a m () v muslimanskem okolju menih: fanatični, plešoči derviši; plesati divje kot derviš
  12.      dêrviški  -a -o prid. () nanašajoč se na derviše: derviško življenje / plesalci so se predali derviški strasti
  13.      dês  -a m, tudi neskl. () muz. za polton znižani ton d: za desom je pavza; neskl. pril.: Des-dur
  14.      desalinizácija  -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode
  15.      desánt  -a m (ā) prevoz vojaštva na sovražnikovo ozemlje z namenom, da opravi določeno nalogo: letalski, padalski, pomorski desant; nemški desant na Drvar / na karti je označen kraj desanta
  16.      desánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na desant: desantne čete / letalski desantni napad; desantna operacija ♦ voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje
  17.      descendénca  -e ž (ẹ̑) 1. jur. sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati descendenco družine 2. biol. evolucija: nauk o descendenci
  18.      descendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendenčno razmerje / descendenčna teorija
  19.      descendènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) jur. sorodnik v ravni črti naprej, potomec: ascendenti in descendenti
  20.      descendénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendentna vrsta ♦ petr. descendentne raztopine raztopine, ki prihajajo z zemeljske površine v notranjost
  21.      descendírati  -am nedov. in dov. () med. širiti se navzdol, spuščati se: infekcija descendira iz ledvic v mehur
  22.      desegregácija  -e ž (á) odpravljanje, odprava rasnega razlikovanja: rasisti se upirajo desegregaciji / desegregacija črncev, šol
  23.      desén  tudi dezén -a m (ẹ̑) tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni; karo desen; prti v raznih barvah in desenih // tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena
  24.      desenatêr  in desinatêr tudi dezenatêr -ja m () tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev
  25.      desenírati  -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. () tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo

   52.608 52.633 52.658 52.683 52.708 52.733 52.758 52.783 52.808 52.833  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA