Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (52.733-52.757) 
- dêrež -a m (ȇ) nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor) ♪
- derivácija -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod ♪
- derivacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na derivacijo: derivacijski sistem pri hidrocentrali ♪
- derivát -a m (ȃ) kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati ♪
- derivatíven -vna -o prid. (ȋ) jur. pridobljen od pravnega prednika: derivativna pravica ♪
- derivírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati ♪
- dêrma -e ž (ȇ) anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko ♪
- dermálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dermo, kožen: dermalni izrastek ♪
- dermatítis -a m (ȋ) med. vnetje kože: zdravnik je ugotovil dermatitis ♪
- derúh -a m (ū) nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov) ♪
- dêrviš -a m (ȇ) v muslimanskem okolju menih: fanatični, plešoči derviši; plesati divje kot derviš ♪
- dêrviški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na derviše: derviško življenje / plesalci so se predali derviški strasti ♪
- dês -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton d: za desom je pavza; neskl. pril.: Des-dur ♪
- desalinizácija -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode ♪
- desánt -a m (ā) prevoz vojaštva na sovražnikovo ozemlje z namenom, da opravi določeno nalogo: letalski, padalski, pomorski desant; nemški desant na Drvar / na karti je označen kraj desanta ♪
- desánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na desant: desantne čete / letalski desantni napad; desantna operacija ♦ voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje ♪
- descendénca -e ž (ẹ̑) 1. jur. sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati descendenco družine 2. biol. evolucija: nauk o descendenci ♪
- descendénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendenčno razmerje / descendenčna teorija ♪
- descendènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) jur. sorodnik v ravni črti naprej, potomec: ascendenti in descendenti ♪
- descendénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na descendenco: descendentna vrsta ♦ petr. descendentne raztopine raztopine, ki prihajajo z zemeljske površine v notranjost ♪
- descendírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. širiti se navzdol, spuščati se: infekcija descendira iz ledvic v mehur ♪
- desegregácija -e ž (á) odpravljanje, odprava rasnega razlikovanja: rasisti se upirajo desegregaciji / desegregacija črncev, šol ♪
- desén tudi dezén -a m (ẹ̑) tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni; karo desen; prti v raznih barvah in desenih // tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena ♪
- desenatêr in desinatêr tudi dezenatêr -ja m (ȇ) tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev ♪
- desenírati -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo ♪
52.608 52.633 52.658 52.683 52.708 52.733 52.758 52.783 52.808 52.833 
