Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (52.658-52.682)


  1.      denárci  -ev m mn. (á ā) ekspr. denar: služiti denarce / kupčija mu je vrgla lepe, čedne denarce; dobro smo se imeli za majhne denarce ♪
  2.      denárček  -čka m (á) otr. manjšalnica od denar: ne morem ti kupiti, ker nimam denarčka / očka je šel služit denarčke ♪
  3.      denáren  -rna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki ♦ ekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi 2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši denárno prisl.: tudi denarno ga je podpiral ♪
  4.      denárič  -a m (ā) nekdaj belič, penez: četrtnjak pšenice je stal devet krajcarjev in en denarič ♦ jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem ♪
  5.      denárij  -a m (á) num. srebrn rimski novec za deset asov ali štiri sesterce ♪
  6.      denárnica  -e ž (ȃ) 1. majhna, torbici podobna priprava za nošenje bankovcev in kovancev: izgubiti, najti denarnico; usnjena denarnica ∙ ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. ti gospodje imajo debele denarnice veliko denarja; hotel ni primeren moji denarnici cene v njem so zame previsoke 2. zastar. blagajna: plačati pri denarnici / kupili so mu hišo iz občinske denarnice ♪
  7.      denárnik  -a m (ȃ) 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki 2. star. bogat človek: skop denarnik ♪
  8.      denárniški  -a -o (ȃ) pridevnik od denarnik: bil je tipičen predstavnik denarniške družbe ♪
  9.      denárska  -e ž, denárskih (á) nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar) ♪
  10.      denárski  -a -o prid. (á) star. denaren: denarska enota / denarski človek premožen, bogat ♪
  11.      denárstven  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na denarstvo: denarstvena enotnost 2. zastar. denaren: dober denarstveni položaj ♪
  12.      denárstvenik  -a m (ȃ) zastar. denarnik, finančnik: mogočni denarstveniki ♪
  13.      denaturácija  -e ž (á) 1. kem. dodajanje primesi kakemu živilu, da postane za človeka neužitno: denaturacija sladkorja, špirita 2. knjiž. spreminjanje prvotne, naravne podobe: moderna civilizacija povzroča denaturacijo pokrajin ♪
  14.      denaturalizácija  -e ž (á) jur. odvzem državljanstva ♪
  15.      denaturalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. odvzeti državljanstvo ♪
  16.      denaturíranje  -a s (ȋ) glagolnik od denaturirati: denaturiranje sladkorja ♪
  17.      denaturírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor 2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino denaturíran -a -o: denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol ♪
  18.      denaturíren  -rna -o prid. (ȋ) kem. s katerim se denaturira: denaturirno sredstvo ♪
  19.      dencè  -à in dènce -a [dǝn] s (ȅ ȁ; ǝ̀) manjšalnica od dno: dence sodčka ♪
  20.      dendrít  -a m (ȋ) 1. nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice, drevnik: dendriti in nevriti 2. min. vejasto oblikovana izločnina v tesnih razpokah kamnin ♪
  21.      dendríten  -tna -o prid. (ȋ) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten ♪
  22.      dendrítičen  -čna -o prid. (í) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritični kristali; dendritičen razcep ♪
  23.      deníkinec  -nca m (ȋ) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Denikina: potolčeni od rdečih čet so se denikinci umikali ♪
  24.      denitrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) metal. odstraniti, odvzeti dušik iz spojine: denitrirati jeklo ♪
  25.      dentál  -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih, zobnik: t in d sta dentala ♪

   52.533 52.558 52.583 52.608 52.633 52.658 52.683 52.708 52.733 52.758  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA