Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (52.333-52.357) 
- decidíran -a -o prid. (ȋ) knjiž. odločen, določen, jasen: decidirana izjava; decidiran odgovor decidírano prisl.: decidirano izjaviti ♪
- décilíter -tra m (ẹ̑-í) prostorninska mera, desetina litra: kozarec za dva decilitra ♪
- décilítrski -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na deciliter: decilitrski kozarec ♪
- décima -e ž (ẹ̑) 1. lit. kitica iz desetih četverostopnih trohejskih verzov: glosa ima štiri decime 2. muz. deseta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
- decimálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote ♪
- decimálka -e ž (ȃ) mat. znak, ki stoji v številki za decimalno vejico: napisati decimalko / računati na dve decimalki ♪
- déciméter -tra m (ẹ̑-ẹ̄) dolžinska mera, desetina metra: en meter in tri decimetre / kvadratni decimeter ♪
- décimétrski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̄) nanašajoč se na decimeter: decimetrska razdalja / decimetrsko ravnilo ♪
- decimíranje -a s (ȋ) glagolnik od decimirati: epidemija se je sprevrgla v pravo decimiranje otrok ♪
- decimírati -am dov. in nedov. (ȋ) za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka): ker niso našli krivca, je poveljnik ukazal decimirati četo // knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so decimirale prebivalstvo decimíran -a -o: ostanki decimiranega polka ♪
- decizíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. odločilen, odločujoč: njegov glas je bil pri posvetovanju deciziven ♪
- dečád -i ž (ȃ) nav. slabš. otroci: poulična dečad je porogljivo klicala za njim; vaška dečad ♪
- dečák -a m (á) nav. ekspr., raba peša večji deček, fant: po travi so se pripodili bosi dečaki; njegov sin je sedemnajstleten dečak; učil je dečake nižje gimnazije ♪
- dečáški -a -o (á) pridevnik od dečak: dečaška razposajenost; dečaške sanje ♪
- déček 1 -čka m (ẹ̑) oseba moškega spola do pubertete: dečki so sedeli na desni strani, deklice pa na levi; ko je bil še deček, je rad poslušal pripovedovanje starejših; avto je do smrti povozil šestletnega dečka; bister, nagajiv, zdrav deček / v porodnišnici se je včeraj rodilo sedem otrok: štirje dečki in tri deklice ♪
- déček 2 -čka m (ẹ̑) pog., ekspr. deciliter: povabim te na dva dečka črnine ♪
- déčica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od deca: dečica nosi zrnja ptičkam / dečici dajte, da ne bodo stradali ♪
- déčji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na deco: spomnil se je prizora iz dečjih let / dečji dom nekdaj ustanova za varstvo socialno ali zdravstveno ogroženih otrok ♪
- déčkec -a [kǝc] m (ẹ̑) nar. vzhodno deček: to je bilo, ko je bil še dečkec ♪
- déčla -e ž (ẹ̄) nar. dekle: nevesta je bila imenitna dečla / imel je že svojo dečlo ♪
- déčlica -e ž (ẹ̄) manjšalnica od dečla: lepa dečlica ♪
- déčva -e ž (ẹ̑) nar. koroško 1. dekle: vaške dečve / fant in njegova dečva 2. ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši; dirndl: križasta, živo pisana dečva ♪
- déd tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik 2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje 3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov // (zakonski) mož: dobila je mladega deda ♪
- déda -a tudi -e m (ẹ̑) nar. moški, navadno starejši; dedec: siten deda ♪
- dédčevski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dedce: dedčevsko govorjenje / ekspr. ti dedec dedčevski! ♪
52.208 52.233 52.258 52.283 52.308 52.333 52.358 52.383 52.408 52.433 
