Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (52.208-52.232)


  1.      datíranje  -a s (ȋ) glagolnik od datirati: datiranje uradne listine / datiranje izkopanih arheoloških predmetov ♪
  2.      datírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. navesti, napisati datum: datirati odločbo, pismo 2. publ. časovno določiti pojav, nastanek česa: odkopano naselbino so lahko natančno datirali po najdenih novcih; nastanek slike datiramo v 17. stoletje; datirati spomenik v srednji vek 3. nepreh. biti, izhajati (iz določene dobe): izum datira iz časa pred vojno; poskus datira iz prejšnjega stoletja datíran -a -o: pismo je datirano s 26. marcem ♪
  3.      dátiv  -a m (ȃ) lingv. tretji sklon, dajalnik: predlog z dativom ♪
  4.      dátiven  -vna -o prid. (ȃ) lingv. dajalniški: dativni objekt ♪
  5.      dátljev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na datelj: sladko datljevo meso / datljeva palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih ♪
  6.      dátljevec  -vca m (á) datljeva palma: oaza datljevcev ♪
  7.      dátum  -a m (ā) podatek o dnevu, mesecu in letu: napisati datum na pismo; datum rojstva / določiti datum in kraj sestanka; današnji datum / publ.: razlikovanje med tema pojmoma je novejšega datuma novo, novejše; časopis starejšega datuma star, starejši ♦ adm. opremiti dopis z datumom; datum poštnega pečata ♪
  8.      dátumski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na datum: datumska štampiljka ♦ geogr. datumska meja meja, na kateri se spremeni datum za en dan ♪
  9.      dauphin  tudi dofen -a [dofên] m (ȇ) v Franciji, nekdaj prestolonaslednik: omožila se je s francoskim dauphinom ♪
  10.      dávčen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na davek: davčni sistem; davčna obveznost, olajšava; davčna politika / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad ∙ publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov ♪
  11.      dávek  -vka m (á) 1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od prometa; davek na dohodek, na promet; odmera, znižanje davka; biti prost davka; imeti sto tisoč dinarjev davka ♦ jur. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga 2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja, navadno v vojni, v prometnih nesrečah ♪
  12.      dáven  -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): davni časi; v davnih dneh; ekspr. to se je zgodilo pred davnimi davnimi leti 2. ki že dolgo obstaja: davni običaji; davni sen se je uresničil / ta dva sta že davna znanca; prim. davno ♪
  13.      dávež  -a m (ȃ) lov. pes, ki zadavi obstreljeno ali ujeto divjad ♪
  14.      dávi  prisl. (ȃ) raba peša danes zjutraj: odšel je davi, še pred soncem; od davi ga že ni doma ∙ star. krompir drevi in davi zmeraj ♪
  15.      dávica  -e ž (ȃ) nalezljiva bolezen žrela, sapnika, nosu, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: cepiti otroka proti davici; bacil davice ♦ med. davica na koži ♪
  16.      dávičen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na davico: davični bacil / davični bolnik ♪
  17.      davílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor davi, zadavi: davilca so ujeli kmalu po zločinu ♪
  18.      davílen  -lna -o prid. (ȋ) ki davi: davilni krči ♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje ♪
  19.      dávišnji  -a -e prid. (ā) ki je bil danes zjutraj: ne pozabi na davišnji dogovor / davišnji časopis ♪
  20.      davítelj  -a m (ȋ) kdor davi, zadavi: davitelj je priznal umore ♪
  21.      dáviti  -im nedov., tudi davíla (á ā) s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi // moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi ● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila dáviti se 1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira ∙ ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede 2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha davèč -éča -e: daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste dávljen -a -o: ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena ♪
  22.      dávka  -e ž (ȃ) star. doza, odmerek, vzemek (zdravila): povečati davko; davka kinina ♪
  23.      dávkar  -ja m (ā) nekdaj uslužbenec, ki odmerja in pobira davek: neizprosen davkar ♪
  24.      davkaríja  -e ž (ȋ) nekdaj davčni urad: v kraju so imeli sodnijo in davkarijo; uradnik z davkarije ♪
  25.      dávkarski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na davkarje ali davke: davkarski nadzornik / davkarski urad davčni ♪

   52.083 52.108 52.133 52.158 52.183 52.208 52.233 52.258 52.283 52.308  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA