Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (52.158-52.182)



  1.      dandijski  -a -o [dên- in dén-] prid. (; ẹ̑) nanašajoč se na dandyje: dandijsko vedenje
  2.      dandízem  -zma [den-] m () knjiž. pretirana eleganca v oblačenju in vedenju moških: njegov dandizem je bil izraz tedanje dobe
  3.      dandy  -ja [dêndi in déndi] m (; ẹ̑) knjiž. v oblačenju in vedenju pretirano eleganten moški: angleški dandyji; nadut dandy
  4.      dánec  -nca m () v zvezi veliki danec velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako; doga: posestvo straži veliki danec
  5.      dánek  -nka m () knjiž., ekspr. manjšalnica od dan: beli danek
  6.      dánes  [nǝs] prisl. (á) 1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl 2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo ● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)
  7.      daníca  -e ž (í) zvezda Venera na jutranjem nebu: danica bledi na obzorju; svetla danica
  8.      dáničar  -ja m () sodelavec lista Danica ilirska: Gajevi daničarji
  9.      dáničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na sodelavce lista Danica ilirska: daničarska miselnost; Gaj daničár, daničárska druhal? svoj pišejo jezik (F. Prešeren)
  10.      daníčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica: utilitaristični daničarski literarni nazori
  11.      daníti se  -ím se nedov. ( í) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: dani se; vstal je, ko se je začelo daniti; pren. v vsej Evropi se je v tistih letih danilo 2. redko prihajati do spoznanja česa: začelo se mi je daniti, da sem osovražen
  12.      dánj  -a m () star. davek: plačevati danj / volk je pobiral svoj krvavi danj
  13.      dánji  -a -e prid. (ā) knjiž. ki je na dnu: danji deli globeli; danja odprtina ♦ geogr. danja voda talna voda na dnu doline
  14.      dánjski  -a -o prid. (ā) redko ki je na dnu: danjsko kamenje
  15.      dánka  -e ž (á) zadnji del debelega črevesa: vnetje danke // zelo debela klobasa, narejena s tem delom črevesa
  16.      dánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Dance ali Dansko: danski jezik / dansko kmetijstvo / ekspr. danski kraljevič Hamletiron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti
  17.      dánščina  -e ž () danski jezik: prevod iz danščine
  18.      dántejevski  -a -o prid. () tak kot pri Danteju: to je vizionarna podoba dantejevskega formata; dantejevska fantazija
  19.      danunciáda  -e ž () knjiž., ekspr. italijanska zasedba Reke leta 1919 pod D'Annunziovim vodstvom: reška danunciada
  20.      dánzadnéven  -vna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki se dogaja dan za dnem: danzadnevno obiskovanje
  21.      dár  -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí () 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu // nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren) 2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora imeti sposobnost govorjenja; biti dober govornikstar. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
  22.      dárček  -čka m () manjšalnica od dar: darček za spomin
  23.      daréjek  -jka m (ẹ̑) num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov
  24.      dárek  -rka m () knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc)
  25.      darežljív  -a -o prid., darežljívejši ( í) ki rad daje: biti darežljiv; darežljiva žena / darežljiva jesen

   52.033 52.058 52.083 52.108 52.133 52.158 52.183 52.208 52.233 52.258  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA