Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (51.833-51.857)



  1.      čŕčkati  -am nedov. () nar. vzhodno čečkati: otrok črčka po platnicah / kar naprej nekaj črčka v zvezek
  2.      čréda  -e ž (ẹ́) 1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno / ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov 2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami 3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda
  3.      čréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čredo: čredna žival / čredni človek; čredna miselnost
  4.      črédenje  -a s (ẹ́) glagolnik od črediti: izboljšati organizacijo čredenja
  5.      črédica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok
  6.      čredílen  -lna -o prid. () agr., v zvezi čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku
  7.      čredínka  -e ž () agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih
  8.      čredínski  -a -o () pridevnik od čredinka: čredinski pašniki
  9.      čréditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti čréditi se 1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo 2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili
  10.      črédnica  -e ž (ẹ̑) star. črednikova žena
  11.      črédnik  -a m (ẹ̑) raba peša pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
  12.      črémsa  -e ž (ẹ̑) bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih, Padus avium: čremsa cvete; duh po čremsi ♦ vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina
  13.      črénsa  -e ž (ẹ̑) bot. čremsa
  14.      črép  -a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca
  15.      črèp  medm. () posnema glas pri razbitju lončene posode: črep, je reklo, ko je padla skleda
  16.      črepáha  -e ž (á) zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas
  17.      črépati  -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil
  18.      črepíca  -e ž (í) redko gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec
  19.      črepínja  -e ž (í) 1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo veliko; pren. črepinje sreče // mn., pog., ekspr. kuhinjska posoda: danes boš ti pomila črepinje; pospravi že črepinje z mize 2. nizko glava: črepinjo ti bom razbil, razklal; česnil ga je po črepinji ◊ anat. zgornji, obokani del lobanje; lobanjski svod; zool. oklep želve
  20.      črepínjak  -a m () bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi; graden
  21.      črepínjski  -a -o prid. () zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem
  22.      črépnja  -e ž (ẹ̑) etn. lončen pokrov, pod katerim se peče kruh
  23.      črêslar  tudi čréslar -ja m (; ẹ̑) gozd. delavec, ki lupi lubje za čreslo
  24.      črêslast  tudi čréslast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki vsebuje čreslo: čreslasta voda 2. po barvi podoben čreslu: čreslasti lasje črêslasto tudi čréslasto prisl.: čreslasto rjav
  25.      črêslati  -am tudi čréslati -am nedov.; ẹ̄ ẹ̑) gozd. lupiti lubje za čreslo: čreslati smreko

   51.708 51.733 51.758 51.783 51.808 51.833 51.858 51.883 51.908 51.933  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA