Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (51.808-51.832)



  1.      článica  -e ž () ženska oblika od član: članica društva, kluba, kolektiva / Jugoslavija je članica Organizacije združenih narodov
  2.      článkar  -ja m () kdor piše članke: je člankar, pisatelj in prevajalec; politični člankar
  3.      článski  -a -o prid. () nanašajoč se na člane: članski sestanek; članski prispevki / članska izkaznica izkaznica, ki potrjuje, da je kdo član / tekmovanje v mladinski in članski konkurenci
  4.      člén  in člèn čléna m (ẹ̑; ẹ́) 1. del, ki se veže z drugimi v celoto: sestaviti člene; člen verige; vezava členov; pren. vezni člen med preteklostjo in sedanjostjo; to vprašanje je samo člen v verigi problemov 2. oštevilčen odstavek zakona ali določbe: 62. člen ustave določa; 5. člen [čl.] zakona se glasi 3. zastar. členek, sklep: zapestni člen 4. zastar. stopnja sorodstva; koleno: sorodstvo v prvem členu ◊ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; bot. člen del stebla med dvema kolencema; elektr. akumulatorski člen osnovna enota akumulatorja; galvanski člen osnovna enota galvanske baterije; lingv. člen beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki navadno označuje spol; stavčni člen sintaktična enota v stavku; mat. člen del matematičnega izraza, ki ga od drugih delov ločita znaka + ali -; členi aritmetičnega zaporedja; zool. člen obroček telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih
  5.      člénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. žival s členastim telesom
  6.      člénast  -a -o prid. (ẹ̄) sestavljen iz členov: členast cevni vod; členasta transmisijska veriga / členaste noge žuželke / členasto steblo
  7.      člének  -nka m (ẹ̑) 1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih: nategoval si je prste s tako silo, da so mu členki pokali; zapestni členek / prstan ji je zdrknil čez členek; potrkati s členki ob mizo // nav. mn. gleženj: do členkov gaziti blato 2. del, ki se veže z drugimi v celoto: speti členke verige; pren. to je samo droben členek v verigi dogodkov ◊ bot. del stebla med dvema kolencema; lingv. beseda brez samostojnega pomena, ki se navadno prideva drugim
  8.      členítev  -tve ž () glagolnik od členiti: funkcionalna členitev gradbene površine; členitev pročelja / členitev literarnega dela
  9.      čléniti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine // delati kaj členovito: morje členi obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov člénjen -a -o: črv s členjenim telesom; bogato členjena vrata
  10.      člénjenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od členiti: idejno členjenje teksta
  11.      člénkast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. sestavljen iz členkov: členkasta brana / členkast avtobus 2. ki ima velike, izrazite členke: členkasti prsti
  12.      čmár  -a m () zastar. debelo črevo
  13.      čmážiti  -im nedov.) redko cmariti: kuharice so kar naprej nekaj čmažile in pekle / zabela se čmaži v ponvi
  14.      čmeríka  tudi čemeríka -e [druga oblika čǝm in čem] ž (í) 1. ekspr. čemeren človek: ne bodi no taka čmerika! ne maram čmerik / kot nagovor kaj sitnariš, čmerika kisla 2. slabš. zelo kislo vino: drži se, kot bi pil samo čmeriko ◊ bot. visoka strupena rastlina vlažnih gorskih travnikov, Veratrum album
  15.      čmeríkast  tudi čemeríkast -a -o [druga oblika čǝm in čem] prid. (í) ekspr., redko čemeren: čmerikast možak
  16.      čmeríkav  tudi čemeríkav -a -o [druga oblika čǝm in čem] prid. (í) ekspr. čemeren: čmerikav in odljuden človek; ima čmerikavo ženo / starka s čmerikavim obrazom / že ves dan je čmerikave volje; čmerikavo vreme
  17.      čmeríkavec  tudi čemeríkavec -vca [druga oblika čǝm in čem] m (í) ekspr. čemeren človek: rada ima vesele ljudi, čmerikavcev ne mara
  18.      čmŕček  -čka m () nar. vzhodno mavrah
  19.      čmŕkniti  -em dov.) nar. vzhodno črhniti: baba ni čmrknila niti besede
  20.      čmŕlj  -a m (ŕ) čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom: po cvetju brenčijo čebele in čmrlji; brenčati ko čmrlj
  21.      čmŕljček  -čka m (ŕ) nav. ekspr. manjšalnica od čmrlj: čmrljčki in čebelice / kot nagovor ti moj čmrljček
  22.      čmŕljevka  -e ž (ŕ) zool. čmrlju podobna muha z rdečkastim zadkom, Volucella bombylans
  23.      čmŕlji  -a -e prid. () nanašajoč se na čmrlje: čmrlja samica / čmrlje gnezdo
  24.      čŕča  -e ž (ŕ) nar. s travo porasel izkrčen svet: Bilo je lice, kamor se je bila vtelesila beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov (I. Pregelj)
  25.      čŕčkanje  -a s () glagolnik od črčkati: nepotrebno črčkanje

   51.683 51.708 51.733 51.758 51.783 51.808 51.833 51.858 51.883 51.908  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA