Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (51.683-51.707)



  1.      čifutaríja  -e ž () slabš. Židi, Židje: samo čifutarija se ukvarja s takimi posli
  2.      čífutski  -a -o prid. () slabš. židovski: umazana čifutska krčma; čifutska sinagoga / značilen čifutski obraz
  3.      čígar  zaim. neskl. () izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša // neustalj. izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč
  4.      čigáv  -a -o zaim. (á) vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš?
  5.      čigáver  [vǝr] zaim. neskl. () star. čigar, katerega: srečen tisti, čigaver je takšno dekle // kogar(koli): stvar ni vredna besedi, naj bo čigaver hoče
  6.      čigávršen  -šna -o zaim. () redko kogar(koli), katerega(koli): sprejel bi čigavršno že pomoč
  7.      čígra  -e ž () zool. galebu podobna vodna ptica s škarjastim repom, Sterna: navadna čigra
  8.      čìh  medm. () posnema glas pri kihanju: pogleda v sonce in čih!
  9.      číherni  -a -o zaim. () zastar., navadno v zvezi ves čiherni prav ves, cel, vesoljen: vsi čiherni so ji pomagali; na vsem čihernem svetu nikogar ne pozna
  10.      číj  -a -e zaim. () zastar. 1. kateri: pesniki, čijih talent 2. čigav: Čija zemlja ta? Čigavi mi smo? (A. Aškerc)
  11.      čík  -a m () 1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik 2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik; stikati po tleh za čiki // ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika 3. žarg. negativna ocena (v šoli): ob konferenci sem imel tri čike ● pog. padel je kot čik zelo močno, trdo; neskl. pril.: pog. čik gumi žvečilni gumi
  12.      číkanje  -a s () glagolnik od čikati: njuhanje in čikanje; klobasa tobaka za čikanje
  13.      číkar  -ja m () 1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar // pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar 2. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji
  14.      číkast  -a -o prid. () umazan od čikanja: čikasta slina; čikasta usta
  15.      číkati  -am nedov. () 1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva // pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje 2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh
  16.      číkniti  -em dov.) ekspr. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki
  17.      číl  -a -o prid. ( í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi?
  18.      čílim  -a m () v orientalskem okolju preproga: ogledovali so dragocene čilime in čibuke; živobarvni bosenski čilimi
  19.      čílski  -a -o prid. () nanašajoč se na Čile: čilsko pristanišče ♦ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo
  20.      čím  in čim prisl. () s primernikom izraža najvišjo mogočo mero: skrbeti za čim večji pridelek; delo mora čim hitreje steči / redko, s presežnikom čim najostreje kaznovati; prim. čimbolj, čimprej, čimveč ipd.
  21.      čím  vez. () publ., v časovnih odvisnih stavkih kakor hitro, brž ko: čim je dosegel šestdeseto leto, je šel v pokoj
  22.      čím  in čim vez. () v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: čim nižje sva prihajala, tem bolj je bilo vroče; čim bolj ga opazuje, tem manj mu je všeč; čim prej, tem bolje
  23.      čimdálje  in čím dálje in čim dálje pris1. (á; -á) redko čedalje: požar se čimdalje bolj širi
  24.      čimmànj  in čím mànj in čim mànj prisl. (; -) kar se da malo, kar najmanj: čimmanj razsipaj
  25.      čimpréj  in čím préj in čim préj prisl. (ẹ̑; -ẹ̑) kar se da hitro, kar najhitreje: glej, da čimprej izgineš; cesto je treba čimprej popraviti; čimprej na zrak!

   51.558 51.583 51.608 51.633 51.658 51.683 51.708 51.733 51.758 51.783  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA