Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (51.608-51.632)



  1.      četŕtič  prisl. (ŕ) 1. pri ponavljanju na četrtem mestu: prišel sem že trikrat, pa bom še četrtič 2. v zapovrstju na četrtem mestu: občina razpisuje mesto 1. zdravnika, 2. tehnika, 3. sluge, 4. [četrtič] snažilke
  2.      četrtína  -e ž (í) del na štiri enake dele razdeljene celote: prebral je prvo četrtino knjige; do četrtine napolnjena skodelica; dela za četrtino plače; četrtina jabolka ♦ mat. pet četrtin je ena cela in ena četrtina
  3.      četrtínjak  -a m () sod, ki drži od 500 do 600 l
  4.      četrtínka  -e ž () del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti četrtinko vina / iti na četrtinko četrt litra / na mizi stoji prazna četrtinka; star. ura bije vsako četrtinko vsako četrt; četrtinka papirja četrt polemuz. četrtinka četrtina celinke; pavza četrtinka // nav. ekspr. četrtina: četrtinka jabolka; niti četrtinke tega ni povedal
  5.      četrtínski  -a -o prid. () nanašajoč se na četrtino: četrtinska vozna karta / četrtinski obrat pri plesu
  6.      četŕtiti  -im nedov. ( ) razkosavati zaklano žival na četrti: četrtiti vola
  7.      četŕtléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na četrt leta: četrtletna naročnina / četrtletna konferenca na šoli četŕtlétno prisl.: revija izhaja četrtletno
  8.      četrtlétje  -a s (ẹ̑) doba, ki traja četrt leta: plačati najemnino za prvo četrtletje ♦ šol. redovalna konferenca ob koncu drugega četrtletja četrtine šolskega leta
  9.      četŕtlítrski  -a -o prid. (-í) ki drži četrt litra: četrtlitrski lonček; četrtlitrska steklenica
  10.      četrtníca  -e ž (í) nar. gorenjsko četrt mernika: četrtnica orehov, žita ◊ med. malarija z napadi na štiri dni; kvartana
  11.      četrtník  -a m (í) nekdaj predstojnik mestne četrti
  12.      četrtnják  -a m (á) nekdaj 1. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 70 l: dva četrtnjaka pšenice 2. četrtzemljak
  13.      četŕtúren  -rna -o prid. (-) ki traja četrt ure: četrturni odmor; priti s četrturno zamudo
  14.      četúdi  vez. () čeprav: pridemo, četudi bo deževalo; otroka je bilo strah, četudi je bil svetel dan / vino je zdravo, četudi malo kislo
  15.      četvér  -i ž (ẹ̑) štirje konji, vpreženi v vozilo: voziti s četverjo / pripeljal se je v četver; zapreči v četver
  16.      četvér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je štirih vrst: na gradbišču so četveri delavci: težaki, vozniki, zidarji in tesarji / to so štirje narodi s četverim kulturnim življenjem
  17.      četvérček  -čka m (ẹ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: rodila je četverčke 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: zidati dvojčke in četverčke
  18.      četvérec  in četvêrec -rca m (ẹ̑; ) 1. šport. tekmovalni čoln za štiri veslače: tekmovanje četvercev in osmercev; četverec s krmarjem 2. geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki; tetraeder
  19.      četvéren  -rna -o prid. (ẹ̑) štirikraten: zemlja je dala letos četveren sad // ki je iz štirih delov, enot: četverna nit / četverni pakt pakt med štirimi državami
  20.      četvérica  -e ž (ẹ̑) skupina štirih oseb: četverica vojakov / znana igralska četverica
  21.      četverína  -e ž (í) zastar. četverovprega
  22.      četvériti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) razkosavati zaklano žival na četrti: na dvorišču so četverili zaklane prašiče in vole
  23.      četvérka  -e ž (ẹ̑) biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm; kvart: knjiga je izšla v četverki [4°] / četverka v dragoceni vezavi
  24.      četvérnica  -e ž (ẹ̑) nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego
  25.      četvérnik  -a m (ẹ̑) nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi

   51.483 51.508 51.533 51.558 51.583 51.608 51.633 51.658 51.683 51.708  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA