Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (51.433-51.457)



  1.      čedálje  prisl. (á) s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: naši sosedje se čedalje bolj razburjajo; grmi čedalje močneje; čedalje več ljudi je; čedalje manj se mu toži po domu ♦ muz. čedalje močneje označba za jakost izvajanja crescendo
  2.      čéden  -dna -o prid., čédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. precej lep: je visoke postave in čednega obraza; čedno dekle / oblečen je v čedno sivo obleko; pren., iron. no, čedna druščina! čedne stvari sem slišal o tebi 2. raba peša čist, snažen: otroke ima zmeraj čedne in urejene / ekspr. njegove kupčije niso ravno čedne poštene, neoporečne 3. ekspr. precej velik: plačal je čedno vsotico denarja; pridobil si je kar čedno premoženje / rad bi kako čedno službico dobro, donosno čédno prisl.: to dekle se čedno oblači
  3.      čedermáčevski  -a -o prid. () tak kot pri Bevkovem Martinu Čedermacu: bil je duhovnik s čedermačevsko usodo
  4.      čéditi  -im nedov., čéden in čéjen (ẹ́ ẹ̄) raba peša čistiti, snažiti: čediti hlev in živino; čediti po hiši / čediti drevje trebiti čéditi se 1. redko lepšati se, lepotičiti se: po celo uro se čedi pred ogledalom 2. ekspr. iztrebljati se: čedit se hodijo kar za grm
  5.      čédkan  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. precej lep: čedkana punčka / naredila je čedkan poklonček
  6.      čédra  -e ž (ẹ̑) lesena pipa s kratko cevjo in pokrovčkom: iztrkati, natlačiti, vleči čedro / gorjuška čedra
  7.      čédrica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od čedra: prižgati si čedrico
  8.      čèh  čêha m ( é) nar. vzhodno fant, deček: puže in čehi se že zbirajo
  9.      čeháti  -ám nedov.) 1. čehljati: čehati konja; čeha se po glavi, za ušesi 2. redko trgati, lomiti: vihar čeha veje
  10.      čêhelj  -hlja m (é) redko čohalo: konja drgne s čehljem in krtačo
  11.      čehízem  -zma m () lingv. element češčine v kakem drugem jeziku: uvajati rusizme in čehizme; v prevodu je ostalo dosti čehizmov
  12.      čehljáti  -ám nedov.) narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čehljati konja po vratu; čehljal se je po glavi in begal z očmi po ljudeh; v zadregi se čehlja za ušesom
  13.      čêhniti  -em in čehníti čéhnem dov.; ẹ̑) nar. česniti: S pestjo bi te čehnil. Če bi bil kaj vreden, bi ti ne prevzeli dekleta (F. Bevk)
  14.      čék  -a m (ẹ̑) nakaznica z nalogom, ki ga da imetnik bančnega računa banki za izplačilo ali prenos določene vsote: izplačati, podpisati, preklicati, unovčiti ček; plačati s čeki; ček za petdeset dolarjev ♦ fin. barirani ček; gotovinski ček izplačljiv v gotovini; potovalni ček s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah
  15.      čèk  medm. () posnema glas taščice ali nekaterih drugih ptic: ček ček ček, se oglaša taščica
  16.      čéka  -e ž (ẹ̑) zgod., kratica izredna komisija za boj proti kontrarevoluciji in špekulaciji v Sovjetski Rusiji od leta 1917 do 1922: ustanoviti čeko / čeka ga je aretirala čekisti
  17.      čekàn  -ána m ( á) podočnik pri prašiču: divjega prašiča spoznaš po čekanih // nav. mn., nizko zob sploh: ima še nekaj majavih, rumenih čekanov; zapri usta in skrij čekane ◊ arheol. orožje v obliki ozke, ukrivljene sekire s koničastim temenom
  18.      čekánast  -a -o prid. (á) podoben čekanu: veliki čekanasti zobje
  19.      čêkelj  -klja m (é) redko podočnik pri prašiču; čekan
  20.      čeketáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom ček: sraka čeketa
  21.      čekíst  -a m () pripadnik čeke: hišo so zastražili čekisti
  22.      čekljáti  -ám nedov.) čeketati: kraljiček čeklja
  23.      čeláda  -e ž () 1. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko: povezniti si čelado na glavo; jeklena, usnjena, železna čelada; gasilska, tropska, vojaška čelada; čelade za motoriste / iz mraka so se pokazale svetle čelade ljudje v čeladahpubl. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav 2. ekspr. glava: pazi, da je ne dobiš po čeladi
  24.      čeládar  -ja m () 1. ekspr. vojak s čelado: za tankom se je peljalo pet kamionov čeladarjev 2. izdelovalec čelad
  25.      čeládast  -a -o prid. () po obliki podoben čeladi: čeladast klobuk ♦ bot. čeladasti cvet

   51.308 51.333 51.358 51.383 51.408 51.433 51.458 51.483 51.508 51.533  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA