Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (51.408-51.432)



  1.      čebrìč  -íča [čǝb] m ( í) 1. manjšalnica od čeber: prati v čebriču 2. gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju: čebrič z ledom in buteljkami
  2.      čebríček  -čka [čǝb] m () 1. manjšalnica od čebrič: živina pije iz čebrička; čebriček vode 2. gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič: buteljke v srebrnih čebričkih
  3.      čebrljáti  -ám nedov.) redko živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: rada čebrlja s sosedo
  4.      čebrnjánje  -a s () glagolnik od čebrnjati: žensko čebrnjanje mu preseda; bilo je dosti šal, čebrnjanja in smeha / čebrnjanje ptic
  5.      čebrnjáti  -ám nedov.) 1. živahno in brezskrbno govoriti: ves dan so čebrnjale; otroci čebrnjajo okoli babice; čebrnjati po francosko / gospodinja čebrnja s sosedami 2. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: škorci čebrnjajo / dete venomer čebrnja
  6.      čebrnjàv  -áva -o prid. ( á) ki (rad) čebrnja: gruča čebrnjavih fantov
  7.      čêbul  tudi čebùl -úla [u; nenaglašeno tudi čǝb] m (é ú; ú) nar. čebula: puliti čebul
  8.      čebúla  -e [tudi čǝb] ž (ú) 1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine ♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica 2. pog., ekspr. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
  9.      čebúlar  -ja [tudi čǝb] m () 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji ◊ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
  10.      čebúlast  -a -o [tudi čǝb] prid. (ú) po obliki podoben čebuli: velika čebulasta ura; čebulasta vaza ♦ arhit. čebulasta kupola
  11.      čebúlček  -čka [tudi čǝb] m () 1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule 2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise
  12.      čebúlen  -lna -o [tudi čǝb] prid. () nanašajoč se na čebulo: čebulni listi; čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva ♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice
  13.      čebúlica  -e [tudi čǝb] ž (ú) 1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij 2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka ◊ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea
  14.      čebúličast  -a -o [tudi čǝb] prid. (ú) po obliki podoben čebulici: čebuličasta glavica igle
  15.      čebúlnat  -a -o [tudi čǝb] prid. () po obliki podoben čebuli: čebulnat stolp
  16.      čebúlnica  -e [tudi čǝb] ž () nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice
  17.      čéča  in čêča -e ž (ẹ̄; é) 1. nar. severozahodno dekle: postala je že cela čeča / dražili so me, da imam čečo 2. redko igrača, ki predstavlja deklico; punčka: naredila je ljubko čečo iz cunj
  18.      čéčica  in čêčica -e ž (ẹ̄; é) manjšalnica od čeča: bledične čečice z modrimi očmi / igra se z lesenimi čečicami
  19.      čečkáč  -a [čǝč] m (á) ekspr. kdor nerazločno, grdo piše: kateri čečkač je napisal to nalogo / slabš. časopisni čečkač člankar, pisec
  20.      čečkánje  -a [čǝč] s () glagolnik od čečkati: čečkanje po zidu je prepovedano / učitelj se jezi zaradi čečkanja učencev
  21.      čečkaríja  -e [čǝč] ž () slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati // literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija
  22.      čečkáriti  -im [čǝč] nedov.) slabš. sestavljati, pisati: po cele ure čečkari v kakem kotu / v časnike čečkari
  23.      čečkáti  -ám [čǝč] nedov.) 1. delati črte brez pravega namena: otroci čečkajo po stenah 2. slabš. nerazločno, grdo pisati: ne čečkaj, piši lepo; nekateri učenci zelo čečkajo // sestavljati, pisati: kdo neki čečka te članke
  24.      čečkàv  -áva -o [čǝč] prid. ( á) redko čačkast: čečkava pisava
  25.      čedájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Čedad: čedajska cerkev ◊ lit. čedajski evangeliar in Čedajski evangeliar zapisi germanskih in slovanskih, večinoma slovenskih osebnih imen v 9. in 10. stoletju v latinskem evangeliarju; čedajski rokopis in Čedajski rokopis zapisi ustanovnih maš Marijine bratovščine v Černjeji v Beneški Sloveniji s konca 15. stoletja

   51.283 51.308 51.333 51.358 51.383 51.408 51.433 51.458 51.483 51.508  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA