Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (51.358-51.382) 
- častiljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. častihlepen ♪
- častiljúbje -a s (ȗ) knjiž. častihlepje: svoje delo opravlja s častiljubjem ♪
- častílka -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska, ki koga časti, občuduje: imel je dosti častilk ♪
- častít -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: to je častit gospodar; dekle je iz častite hiše / v vljudnostnem nagovoru častiti bralci! kot pristavek za duhovnika, redovnika častiti gospod; zahvaljujemo se častiti duhovščini; častita sestra Serafina // ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti; častitljiv: tedaj je spregovoril častit starec; stara, častita lipa; sam.: tako je naročila častita častita sestra, redovnica ♪
- častítelj -a m (ȋ) zastar. častilec: častitelji so mu postavili spomenik ♪
- častítev -tve ž (ȋ) star. čaščenje: častitev kulturne preteklosti ♪
- častíti -ím nedov. (ȋ í) izkazovati komu čast, spoštovanje: njega častijo vsi brez izjeme; častiti po božje; častijo ga kakor boga / častiti spomin slavnih mož / ekspr. zelo časti dobro kapljico jo ima rad, jo ceni ♦ rel. častiti križ, svetnike čaščèn -êna -o: njen rod je bil bogat in čaščen; prim. češčen ♪
- častítljiv tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (ȋ; ȋ í) 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod! ♪
- častivréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek ♪
- častižêljen -jna -o prid. (é ē) željen časti: zelo je častiželjen ♪
- částnik -a m (ȃ) član poveljniškega vojaškega osebja; oficir: artilerijski, generalštabni častnik; aktivni častnik / višji gasilski častnik; častnik (ljudske) milice ♦ navt. častnik trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. častnik čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina ♪
- částniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na častnike; oficirski: častniška uniforma / častniški poklic ♪
- čáša -e ž (á) 1. knjiž. boljši kozarec kelihaste oblike: kristalna, srebrna čaša // vsebina čaše: izpiti čašo do dna / pesn. čaša ljubezni 2. raba peša kozarec sploh: čaše žvenkečejo; napolniti čašo; čaša vina ● vznes. dvigniti čašo nazdraviti; ekspr. zvrniti čašo izpiti brez oddiha ◊ bot. (cvetna) čaša zunanji listi dvojnega cvetnega odevala ♪
- čášast -a -o prid. (á) podoben čaši: čašasti cveti ♦ bot. čašaste glive gobe čašaste oblike, ki rastejo navadno na lesu, Pezizaceae; um. čašasti kapitel kapitel z jedrom v obliki čaše ♪
- čaščênje -a s (é) glagolnik od častiti: ogiba se čaščenja in slave; ta ženska je vredna čaščenja; čaščenje razuma v racionalizmu; prim. češčenje ♪
- čášen -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na čašo: čašni rob se je odkrušil / čašni listi ♪
- čášica -e ž (á) manjšalnica od čaša: čašica za desertno vino / spiti čašico žganja; ekspr. ali bi čašico vina? ♦ anat. ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici ♪
- čáška -e ž (á) redko čašica ♪
- čátež -a m (ȃ) mitol. bitje, ki je pol človek pol kozel: škratje, vešče in čateži ♪
- čav gl. ciao ♪
- čávelj -vlja m (á) star. žebelj, navadno grobe oblike: zabiti čavelj; debeli glavičasti čavlji / obesil je kožuh na leseni čavelj v omari klin ♪
- čávs in čàvs medm. (ȃ; ȁ) izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisica se priplazi do zajčka — in čavs po njem ♪
- čávsati -am nedov. (ȃ) hitro, sunkovito približevati se čemu s kljunom: koklja jezno čavsa po hrošču ♪
- čávsniti -em dov. (á ȃ) 1. hitro, sunkovito približati se čemu s kljunom: čaplja je zdaj pa zdaj čavsnila po ribi 2. hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom; šavsniti: pes jo je čavsnil v roko ♪
- čbéličar -ja m (ẹ̑) sodelavec almanaha Kranjska čbelica: Prešeren je najpomembnejši med čbeličarji ♪
51.233 51.258 51.283 51.308 51.333 51.358 51.383 51.408 51.433 51.458 
