Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (51.108-51.132) 
- cmizéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. zahodno cediti se, cizeti: voda cmizi po kolesnicah ♪
- cmŕk -a m (ȓ) nar. vodni vrtinec: plavalci so se bali cmrka pod skalo ♪
- cmŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) redko srkati, srebati: počasi je cmrkal sladko žganje ♪
- cmúdje -a s (ȗ) nar. ločje, loček: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec) ♪
- crénsa -e ž (ẹ̑) nar. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih; čremsa ♪
- crét -a m (ẹ̑) bot. rušje, pritlikavi bor ♪
- crétje -a s (ẹ̄) bot. rušje, pritlikavi bor: sivo zeleno cretje ♪
- crí medm. (ȋ) posnema glas murna ali nekaterih drugih žuželk: muren prepeva cri cri ♪
- críčati -am nedov. (ȋ) redko oglašati se z glasom cri: povsod je tema, le muren še criča ♪
- críkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom cri: kobilice crikajo v senu ♪
- cŕka -e ž (r̄) pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara ♪
- cŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) pog. poginjati: konji crkajo ∙ pog. v španoviji še pes crka od družabništva ni koristi // nizko umirati: rajši se zdajle stegnem, kakor pa da takole počasi crkam ♪
- crkávanje -a s (ȃ) glagolnik od crkavati: sit sem crkavanja od lakote ♪
- crkávati -am nedov. (ȃ) 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju ♪
- cŕkel -kla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) pog. poginul: crkla mačka / ekspr. na pol crklo kljuse onemoglo, zanemarjeno ♪
- crklína -e ž (í) redko crkovina, crknina: pasja crklina ♪
- crkljánček -čka m (á) pog., ekspr. razvajenec, miljenček: to ti je mamin crkljanček ♪
- crkljánje -a s (ȃ) glagolnik od crkljati: s crkljanjem bo slabo vzgojila otroka ♪
- crkljáti -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: crkljati otroke / ekspr. saj ni bolan, samo crklja se // ljubkovati, božati: vzame otročička v naročje in ga crklja; rada se crklja pri mami ♪
- crkljív -a -o prid. (ȋ í) pog. ki se (rad) crklja: crkljiv otrok ♪
- crknetína -e ž (í) redko crkovina, crknina: muhe polagajo zalego v crknetino ♪
- crknína -e ž (í) crkovina: konjska crknina / kdo bo jedel to crknino ♪
- cŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan ♪
- crlíkanje -a s (ȋ) glagolnik od crlikati: na vseh koncih gozda se je oglasilo drobno crlikanje; crlikanje jerebic ♪
- crlíkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z visokim, žvižgajočim glasom: jerebica, lastovica, sinica crlika ♪
50.983 51.008 51.033 51.058 51.083 51.108 51.133 51.158 51.183 51.208