Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (5.101-5.125)


  1.      otresávati  -am nedov. (ȃ) redko otresati: otresavati sneg z vej / otresaval je z glavo / otresavati se spominov ♪
  2.      otrésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) z enkratnim sunkom stresti, otresti: otresnila je mokro krilo / ekspr. nejevoljno je otresnil z glavo; konj je otresnil z grivo otrésniti se zastar. odgovoriti, reči: lažeš, se otresne ♪
  3.      otresováti  -újem nedov. (á ȗ) star. otresati: otresovati sneg z vej / hiteli so otresovati drevje, da se ne bi polomilo ♪
  4.      otrésti  otrésem dov., otrésite in otresíte; nam. otrést in otrèst (ẹ́) 1. s tresenjem odstraniti s česa: otresti prah z obleke; otresti sadje z drevja; z vej se je otresel sneg / otresti pepel s cigarete / otresti krpo; otresti plašč; otresel je zasnežene veje 2. nav. ekspr. narediti hiter, sunkovit gib, navadno zaradi neugodja: vola sta otresla z glavo; kokoš se je otresla in pila naprej / otresti z ramo zmigniti, skomigniti ● ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan; otresti jezo na koga, nad kom stresti; star. otrok je bilo pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko otrésti se 1. ekspr., navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da kdo odide, se oddalji: otresti se nezaželenega gosta; komaj se je otresla spremljevalca znebila // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: otresti se bolezni; otresti se strahu, žalosti / otresti se neprijetnih misli, skrbi / otresel se je vseh dolžnosti, obveznosti / ne more se otresti starih navad 2. zastar. odgovoriti, reči: ne grem, se je otresel ● star. spet se je otresla nanj ga je ozmerjala, oštela; ekspr. sovražnikov so se otresli so jih premagali, uničili ♪
  5.      otréti  otrèm tudi otárem dov., otrì otríte; otŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz // narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom 2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo; otreti si zaspane oči pometi 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan ● ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči ♪
  6.      otrínjati  -am nedov. (í) odstranjevati ogorek: otrinjati trsko / otrinjati gorečo svečo / otrinjati cigareto / otrinjati pepel po tleh otresati ♪
  7.      otŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: otrkati sneg s čevljev / otrkati pepel iz pipe iztrkati / škornje je otrkal ob prag 2. obtrkati: otrkal je zid, da bi ugotovil njegovo trdnost ♪
  8.      otrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa: otrkavati blato, sneg s čevljev / otrkavati čevlje ob prag 2. obtrkavati: otrkavati steno, strop ♪
  9.      otrníti  otŕnem dov. (ȋ ŕ) 1. odstraniti ogorek: otrniti trsko / otrniti svečo / otrniti cigareto / otrniti pepel s cigarete otresti 2. star. otreti, obrisati: otrniti pot, solzo / otrnil si je potno čelo 3. nar. udariti: s palico ga je otrnil po glavi ♪
  10.      otrób  -a m (ọ̑) nav. mn. 1. z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži: krmiti z otrobi; moka in otrobi / pšenični otrobi 2. ekspr. vsebinsko prazno govorjenje, pisanje: nimam časa prebirati teh otrobov ● ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti ◊ kozm. mandeljnovi otrobi zdrobljena mandeljnova jedrca, iz katerih je iztisnjeno olje, za nego kože ♪
  11.      otróbast  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje veliko otrobov: otrobasta moka ♪
  12.      otróbov  -a -o (ọ̑) pridevnik od otrob: otrobova krma ♪
  13.      otročád  -i ž (ȃ) ekspr. več otrok, otroci: ob peči se je grela otročad; opazoval je otročad na cesti; vaška otročad ♪
  14.      otročáj  -a m (ȃ) ekspr. otrok: na cesti so kričali otročaji; vaški otročaji ♪
  15.      otročájnar  -ja m (ȃ) ekspr., redko otrok: gruča otročajnarjev je stala na bregu in se smejala ♪
  16.      otročaríja  -e ž (ȋ) ekspr. otročje govorjenje ali ravnanje: to je otročarija / delati, govoriti, pisati otročarije ♪
  17.      otročáriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko govoriti, misliti ali ravnati kot otrok: zdaj bi že moral nehati otročariti ♪
  18.      otročè  -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let 2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče ♪
  19.      otrôček  -čka m (ō) manjšalnica od otrok: otroček spet joka; varovati otročka ♪
  20.      otročìč  -íča m (ȉ í) knjiž. otročiček, otroček: bil je prijazen otročič / prišla je mati z dvema otročičema ♪
  21.      otročíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od otrok: otročiček je zajokal; obnaša se kot otročiček / toži se ji po otročičkih ♪
  22.      otročíja  -e ž (ȋ) knjiž., redko otročarija: to so otročije; pripovedoval je o svojih otročijah ♪
  23.      otróčji  -a -e prid. (ọ́) 1. navadno v povedni rabi po govorjenju, miselnosti ali ravnanju podoben otroku: mlada je še in precej otročja / otrok je za svoja leta še otročji ni tak, kot se za njegovo starost pričakuje; ekspr. tako gledanje se nam zdi otročje nezrelo, neresno 2. star. otroški: spomini na otročja leta / otročji čevlji; otročje igrače otróčje prisl.: bil je otročje vesel; to je otročje lahko narediti; po otročje govoriti; sam.: ekspr. gre mu na otročje postaja otročji ♪
  24.      otróčjost  -i ž (ọ́) lastnost otročjega človeka: sramovala se je svoje otročjosti / starostna otročjost / ekspr. spoznal je otročjost svojih misli nezrelost, neresnost ♪
  25.      otróčnica  -e ž (ọ̑) ženska v prvih šest do osem tednih po porodu: nosečnice in otročnice; streže mu kot otročnici ♪

   4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA