Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (50.908-50.932)


  1.      cíkniti 2 -em dov. (í ȋ) dati prodiren, odsekan glas: crr, je ciknil zvonec v veži ♪
  2.      cikurát  -a m (ȃ) arheol. asirsko-babilonsko svetišče v obliki stopničastega stolpa: odkrili so ostanke cikurata ♪
  3.      cílarica  -e ž (ȋ) nar. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: odmašiti cilarico; zelena cilarica ♪
  4.      ciliáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ciliarnik: ciliarna mišica ♪
  5.      ciliárnik  -a m (ȃ) anat. obročasta zadebelina na očesni žilnici, ki prilagaja očesno lečo oddaljenosti predmetov ♪
  6.      cílija  -e ž (í) nav. mn., biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka: drobnoživke se gibljejo s cilijami; cilije na sluznici ♪
  7.      cilínder  -dra m (í) 1. glavni sestavni del batnega stroja, valj: motor s štirimi cilindri; parni cilinder; cilinder črpalke 2. steklen ščitnik za svetilko: zakajen cilinder na petrolejki 3. visoko, trdo moško pokrivalo: nositi cilinder; zložljivi cilinder; gospodje v črnih cilindrih ◊ geom. cilinder valj; kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov ♪
  8.      cilíndrast  -a -o prid. (í) podoben cilindru, valju: predmet cilindraste oblike ♪
  9.      cilíndričen  -čna -o prid. (í) ki ima obliko cilindra, valja: cilindrična posoda / cilindrična ključavnica ključavnica, ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem ◊ geom. cilindrična ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; valjasta ploskev; les. cilindrična žaga žaga v obliki cilindra, ki je nazobčan; med. cilindrična leča leča za astigmatično oko; tisk. cilindrični stroj stroj z valjastim tiskalom ♪
  10.      cilíndrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na cilinder 1: cilindrsko olje ♦ strojn. cilindrski blok del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrska glava del motorja, ki zapira cilinder na nasprotni strani kakor bat ♪
  11.      cílj  -a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja ♪
  12.      cíljanje  -a s (í) glagolnik od ciljati: biti spreten v ciljanju ♪
  13.      cíljati  -am nedov. (í) pog. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; meriti: ustrelil je, ne da bi bil ciljal; s kamnom je ciljal v drevo; dobro cilja; pren. iz njegovih pogledov je uganil, da cilja nanj // redko na tihem želeti, pričakovati kaj: na to službo jih več cilja / ekspr. ta pa visoko cilja ♪
  14.      cíljen  -jna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cilj: šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem ♪
  15.      címa  -e ž (í) 1. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje: krompir kopljejo, ko se cima posuši 2. poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času: pozimi repa poganja cime; pripraviti repno cimo kot solato 3. nar. ledena sveča: od strehe visijo dolge cime ♪
  16.      címanje  -a s (ȋ) nar. koroško poganjanje kali; kaljenje: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju ♪
  17.      címast  -a -o prid. (í) ki ima cime: krompir je že cimast ♪
  18.      címavica  -e ž (í) nar. ledene rože, ki se napravijo na vlažnih tleh ♪
  19.      cimáza  -e ž (ȃ) biol., kem. skupina encimov, ki pospešuje alkoholno vrenje ♪
  20.      címbal  -a m (ȋ) ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema: počila je struna na cimbalu ♪
  21.      címbale  -bal ž mn. (ȋ) 1. muz. glasbilo iz dveh kovinskih skodelic, ki se držita v rokah in se udarjata druga ob drugo: igrati cimbale 2. nar. cimbal: ob cimbalah stoji cigan in udarja po strunah ♪
  22.      cimbelíkati  -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom: cimbelika za zadnjo uro ♪
  23.      cimbelínkanje  -a s (ȋ) glagolnik od cimbelinkati: nenadoma se zasliši cimbelinkanje ♪
  24.      cimbelínkati  -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom ♪
  25.      cimélija  -e ž (ẹ́) knjiž., redko dragocenost, zlasti knjiga, rokopis: imeti v knjižnici več cimelij ♪

   50.783 50.808 50.833 50.858 50.883 50.908 50.933 50.958 50.983 51.008  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA