Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (50.733-50.757)



  1.      cepèr  -éra in -êra m ( ẹ́, é) star. trohica, betvica: od njega ne boš dobil niti cepera; pokradli so mi vse do zadnjega cepera
  2.      cepèt  -éta m ( ẹ́) cepetanje: rezget in cepet konj / zaslišali smo cepet ženskih čeveljčkov
  3.      cepetánje  -a s () glagolnik od cepetati: ritmično cepetanje plesalcev; otrokova jeza se kaže največkrat v cepetanju
  4.      cepetáti  -ám nedov.) 1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami // nemirno prestopati se: cepetati od nepočakanosti 2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z nožicami cepetajóč -a -e: cepetajoč otrok
  5.      cepetàv  -áva -o prid. ( á) ki (rad) cepeta: cepetav človek / cepetavi koraki množice
  6.      cepetávček  -čka m () igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: otroku je delal kartonaste cepetavčke
  7.      cepêtec  -tca m (é) nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca ◊ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak
  8.      cepetljáti  -ám nedov.) ekspr. cepetati: pojoče je govoril in neprestano cepetljal / cepetljal je z zvezanimi nogami
  9.      cepetljív  -a -o prid. ( í) cepetav: cepetljivo človeče / cepetljivi koraki
  10.      cepétniti  -em in cepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) slišno udariti z nogami ob tla: zajec je napel ušesa in jezno cepetnil po snegu
  11.      cepetúljka  -e ž (ū) bot. nizka alpska kukavica z drobnim rumenkasto belim grozdastim socvetjem, Chamaeorchis alpina
  12.      cepìč  cepíča m ( í) 1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov 2. redko preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev
  13.      cepidláčenje  -a s (á) star. dlakocepstvo: zoprno cepidlačenje
  14.      cepíka  -e ž (í) enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepika se je prijela; pren. bil je cepljen z najžlahtnejšimi cepikami slovenske kulture // cepljenka, cepljenec: v sadovnjaku opaziš dolge vrste mladih cepik / češnja cepika
  15.      cepílec  -lca [c tudi lc] m () kdor cepi: norma za cepilce v kamnolomu / cepilci trt / cepilec mu je vbrizgal serum
  16.      cepílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na cepljenje: cepilni stroj; cepilna sekira / cepilni nož / cepilne postaje proti tifusu
  17.      cepílka  -e [lk in k] ž () les. stroj, orodje za cepljenje lesa: krožna cepilka // sekira za cepljenje okroglega lesa
  18.      cepílnica  -e [tudi n] ž () 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita 2. orodje, s katerim se cepi, kolje
  19.      cepílnik  -a [ln in n] m () agr. cepilni nož
  20.      cepín  -a m () gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod // krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo
  21.      cepíšče  -a s (í) 1. žel. prostor, kjer se na odprti progi cepi proga od proge: postaviti kretnico na cepišču 2. med. mesto na telesu, kjer se vnese cepivo
  22.      cepítev  -tve ž () glagolnik od cepiti: a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča c) po cepitvi se pojavi na koži boleča oteklina ◊ biol. razmnoževanje najpreprostejših enoceličnih organizmov z razpolovitvijo; fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija
  23.      cepíti  in cépiti -im nedov. ( ẹ́) 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo ♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozamekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici
  24.      cepítven  -a -o prid. () nanašajoč se na cepitev: cepitvene tendence / cepitvena akcija proti črnim kozam / cepitveni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana ali plutonija
  25.      cépljenček  -čka m (ẹ́) otrok, ki je cepljen

   50.608 50.633 50.658 50.683 50.708 50.733 50.758 50.783 50.808 50.833  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA