Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (50.558-50.582) 
- carinárniški -a -o (ȃ) pridevnik od carinarnica: carinarniška blagajna ♪
- carínik -a m (ȋ) uslužbenec, ki carini: carinik pregleduje prtljago; pristaniški cariniki ♪
- caríniti -im nedov. (ȋ ȋ) pregledovati uvoženo ali izvoženo blago in določati carino: cariniti na meji ♪
- carínjenje -a s (ȋ) glagolnik od cariniti: izvozno, uvozno carinjenje; carinjenje motornih vozil ♪
- carínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
- carístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na carizem: caristični režim; caristično zatiranje // redko carski: caristična Rusija ♪
- carízem -zma m (ȋ) vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom ♪
- carjevánje -a s (ȃ) glagolnik od carjevati: carjevanje Petra Velikega ♪
- carjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car ♪
- cárjevič -a m (ȃ) 1. carjev sin: mali carjevič 2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve ♪
- carjevína -e ž (í) carstvo: srbska carjevina / turška carjevina ♪
- cárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez ♪
- cartánje -a s (ȃ) glagolnik od cartati: to cartanje je že preneumno ♪
- cartáti -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: preveč cartajo otroke ♪
- cárteljček -čka [tǝl] m (ā) pog., ekspr. razvajenec, miljenček: mamin carteljček ♪
- cártkan -a -o prid. (ȃ) pog., ljubk. mil, nežen: oženil se je z lepo, cartkano stvarco ♪
- cebáti -ám [cǝb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja ♪
- cebníti in cèbniti -em [cǝb] dov. (ȋ ǝ̀ ǝ̏) nar. zahodno brcniti: kljuse je cebnilo fanta; cebnila je v vedro / cebnil je poleno izpod nog cebníti se in cèbniti se zadeti se, spotakniti se: cebnila se je ob kamen in zajavkala ♪
- cécati -am nedov. (ẹ̑) nar. vzhodno sesati: dete, tele ceca ♪
- cecátnik -a m (ȃ) nar. vzhodno mladič, ki še sesa ♪
- cecé neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni: pik muhe cece ♪
- cécek -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko ♪
- cécelj -clja m (ẹ́) nar. vzhodno jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: zakriči, da se mu cecelj vidi ♪
- cecilijánec -nca m (ȃ) muz. pristaš cecilijanskega gibanja: goreč cecilijanec ♪
- cecilijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cecilijanstvo: cecilijansko gibanje, petje ♪
50.433 50.458 50.483 50.508 50.533 50.558 50.583 50.608 50.633 50.658