Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (5.026-5.050)


  1.      otévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. reševati, varovati (pred čim): otevati ljudi lakote, smrti ♪
  2.      oteževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj bolj naporno, težavno: dim jim je oteževal dihanje / valovi otežujejo plovbo; sneg je oteževal promet / pomanjkanje gradiva otežuje proučevanje // delati kaj bolj zapleteno: predpisi so oteževali poslovanje, sodelovanje / tako ravnanje otežuje medsebojne odnose // delati kaj bolj neprijetno, bolj hudo: oteževati komu življenje ∙ misel na sina ji otežuje srce jo žalosti, vznemirja ♪
  3.      otežíti  -ím dov., tudi otéži; otéžil (ȋ í) 1. narediti kaj bolj naporno, težavno: slabo vreme jim je otežilo pot / sneg je otežil promet ♦ šport. otežiti gibalno vajo // narediti kaj bolj zapleteno: otežiti izdajanje knjig / njihovo stališče nam je otežilo položaj // narediti kaj bolj neprijetno, bolj hudo: hotela mu je čimbolj otežiti življenje 2. redko narediti kaj težje; obtežiti: vlaga je les močno otežila ● slovo od doma mu je zelo otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; knjiž. zanosila je in se zelo otežila zredila otežèn -êna -o: zaradi razburkanega morja je bilo delo reševalcev zelo oteženo ♪
  4.      otežkóčati  -am nedov. (ọ́) oteževati, ovirati: pot mu je otežkočala visoka trava / neurejene razmere otežkočajo pouk ♪
  5.      otežkóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) otežiti, zavreti: snežni zameti so otežkočili promet / otežkočiti razumevanje z rabo tujk otežkóčen -a -o: promet je ponekod otežkočen; njihovo delo je bilo otežkočeno ♪
  6.      otímati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ) zastar. 1. reševati, varovati (pred čim): s tem jih otima mnogih nevarnosti / ranjence otima pred smrtjo 2. (s silo) jemati, odvzemati: otimati komu plen ♪
  7.      otíp  -a m (ȋ) 1. značilnost snovi, zlasti tkanine, ki se zaznava s tipom, tipanjem: po videzu in otipu so ta vlakna podobna volni; tkanina z mehkim, svilenim otipom ♦ tekst. hladni otip ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti 2. glagolnik od otipati: oceniti kvaliteto blaga z otipom / otip z rokami, ustnicami / na otip prijetna tkanina ♪
  8.      otípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. s tipanjem zaznati: v žepu je otipal nekaj trdega; videti, slišati in otipati / otipati s prsti, z roko // s tipanjem a) ugotoviti, najti: pravočasno je otipala kljuko in ušla b) spoznati: v temi je otipal materin obraz / slepec vsako stvar otipa / otipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce 2. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si vsega otipal; otipal se je, če ima vse s seboj; pren., ekspr. radar otipa celotno ozemlje 3. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je otipal trebuh ● ekspr. senca je otipala ves prostor prešla čez ves prostor ♪
  9.      otipávanje  -a s (ȃ) glagolnik od otipavati: gledanje in otipavanje / otipavanje sadja ni dovoljeno / preiskujoče otipavanje bolečega mesta / previdno, vljudno otipavanje koga ♪
  10.      otipávati  -am nedov. (ȃ) 1. s tipanjem zaznavati: skrivaj je v žepu otipaval bankovec; gledati, okušati in otipavati // s tipanjem poskušati a) ugotoviti, najti: hodil je počasi in otipaval stopnice z nogo b) spoznati: slepi otrok otipava materin obraz / otipavati blago 2. tipajoč se dotikati česa na več mestih: ne otipavaj sadja; začeli so ga otipavati, če česa ne skriva; pren., ekspr. žaromet neprestano otipava taborišče 3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je dolgo otipaval želodec 4. ekspr. previdno izpraševati, preizkušati: najprej ga je samo otipaval, nato pa kar naravnost vprašal; pred vsakim dogovarjanjem se dolgo otipavajo ● ekspr. otipavati komu jetra s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkrivati, odkrivati zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga ♪
  11.      otípen 1 -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na otip: našteval je slušne, otipne in druge prvine ♪
  12.      otípen 2 -pna -o prid. (ȋ) star. otipljiv: otipen dokaz, primer ♪
  13.      otipljív  -a -o prid., otipljívejši (ȋ í) 1. ki se da otipati: otipljiv izrastek na kosti; bula je otipljiva; to je resnica, otipljiva kakor kamen // ekspr. snoven, stvaren: poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive; zanj obstaja samo to, kar je otipljivo 2. ekspr. lahko ugotovljiv, zaznaven: prvi otipljivi rezultati, uspehi; njegov namen je otipljiv; ta napaka, razlika je prav otipljiva // prepričljiv, jasen: otipljiv dokaz, primer / otipljiv načrt uresničljiv ● ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; ekspr. v pripovedovanju je skoraj plastično otipljiv nazoren otipljívo prisl.: otipljivo dokazovati, pripovedovati; sam.: nič otipljivega niso našli ♪
  14.      otipljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost otipljivega: otipljivost predmetov, stvari / ekspr. otipljivost dokazov prepričljivost, jasnost ♪
  15.      otiráč  -a m (á) 1. knjiž., redko predpražnik: obrisati si čevlje v otirač 2. zastar. brisača: umivalnik in otirač ◊ etn. dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini ♪
  16.      otiráča  -e ž (á) zastar. brisača: obrisati se z otiračo; platnena otirača ♪
  17.      otirálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž., redko brisača: zdrgniti se z otiralko ♪
  18.      otíranje  -a s (ȋ) glagolnik od otirati: otiranje telesa; otiranje z brisačo ♪
  19.      otírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela; solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo // delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom 2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom; otirati si zaspane oči meti ● ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesreči otiráje: vzdihnil je, otiraje si pot s čela otirajóč -a -e: odšla je, otirajoč si solze ♪
  20.      otísk  -a m (ȋ) knjiž. poškodba tkiva, kože zaradi pritiska, tiščanja: otiski in odrgnine / boleči otiski na prstih otiščanci ♪
  21.      otíska  -e ž (ȋ) vet. poškodba tkiva, kože zaradi pritiska, tiščanja: otiska na konjskem vratu; otiske in odrgnine // star. otiščanec, žulj: otiske in kurja očesa ♪
  22.      otísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s stiskanjem odstraniti tekočino iz česa: kumare dobro otisni; otisniti zmečkano sadje 2. s pritiskanjem, tiščanjem poškodovati; otiščati: čevlji so ji otisnili noge otísnjen -a -o: otisnjene sadne tropine ♪
  23.      otíš  -a m (ȋ) nar. tolmun, navadno manjši: loviti ribe v otišu ♪
  24.      otiščánec  -nca m (á) kožna odebelina, zadebelina: dobiti, imeti otiščance od čevljev; kurja očesa in otiščanci ♪
  25.      otiščáti  -ím dov. (á í) s pritiskanjem, tiščanjem poškodovati: čevelj me je otiščal otiščán -a -o: otiščani prsti ♪

   4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA