Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (50.158-50.182) 
- brlévka -e ž (ẹ̑) nar. zahodno brlivka: brlevka je medlo gorela; priviti brlevko ♪
- bŕlez -a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: vrti se kot brlez ♪
- brlíka -e ž (í) nar. brlivka: v sobi je gorela samo brlika ♪
- brlíkati -am nedov. (ȋ) ekspr. brleti: luč je komaj še brlikala ♪
- brlívka -e ž (ȋ) preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati ♪
- brlízg -a m (ȋ) predirljiv pisk ali žvižg: zaslišal se je kratek brlizg; mornar je odgovoril z brlizgom; oster brlizg lokomotive, piščalke; gamsov opozorilni brlizg ♪
- brlízganje -a s (ȋ) glagolnik od brlizgati: glušeče, tanko brlizganje; brlizganje piščali, vlaka / brlizganje murnov čirikanje ♪
- brlízgati -am nedov. (ȋ) predirljivo piskati ali žvižgati na prste: lokomotive, piščalke brlizgajo; brlizgati na prste; tanko, oglušujoče, ostro brlizgati ♪
- brlízgniti -em dov. (í ȋ) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: stopil je na prag in brlizgnil; brezoseb. v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa 2. ekspr. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: brlizgniti slino skozi stisnjene zobe ♪
- brljàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ekspr. ki slabo vidi: ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek / brljave oči 2. ki slabo, medlo sveti: bere pri brljavi luči; brljava petrolejka brljávo prisl.: sveča brljavo gori ♪
- brljávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor slabo vidi: to so sami brljavci ♪
- brljávka -e ž (ȃ) 1. redko brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati 2. ekspr. ženska, ki slabo vidi ♪
- brljúzga -e ž (ȗ) redko plundra, brozga: sneg se je stajal v brljuzgo; blato in brljuzga / v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga ♪
- brljúzgast -a -o prid. (ȗ) brozgast: brljuzgasta cesta / brljuzgasta pijača ♪
- brljúzgati -am nedov. (ȗ) ekspr. brozgati: brljuzgati po blatu, po vodi ♪
- brljúzgniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. pljuskniti, brizgniti: apno mu je brljuzgnilo v lice / brljuzgniti vodo v obraz ♪
- bŕna -e ž (ŕ) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: voditi brno; pustna brna / kot psovka molči, brna rdečelasa ♪
- bŕna in bŕnja -e ž (ŕ; r̄) star. zelo rodovitna črna prst; črnica: organske snovi v brni ♪
- brnênje -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca ♪
- brnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov ♪
- bŕnež -a m (ȓ) redko brnenje: brnež motorja ♪
- brnístra -e ž (ȋ) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
- brnjáti -ám nedov. (á ȃ) dajati si opravka z drobnimi deli; brkljati: brnjati okrog hiše, po dvorišču ♪
- bŕr medm. (ȓ) 1. izraža zoprnost, grozo, mraz: polže in žabe ješ, brr; brr, okostnjak; brrr, kakšen mraz 2. posnema šum, ropot: podrsaš avtomobilček in naredi brrr ♪
- brskáč -a m (á) ekspr. kdor brska, išče: vnet brskač po arhivih ♪
50.033 50.058 50.083 50.108 50.133 50.158 50.183 50.208 50.233 50.258