Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (50.083-50.107) 
- briljantína -e ž (ȋ) dišeče mazilo za lase: lasje se mu svetijo od briljantine; vonj po briljantini ♪
- briljírati -am nedov. (ȋ) knjiž., ekspr. vzbujati občudovanje zaradi izrednih sposobnosti: briljirati v družbi; briljiral je z znanjem jezikov ♪
- brìn brína m (ȉ í) zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin ♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina ♪
- brína tudi brínja -e ž (í; ȋ) 1. redko brin: nizka košata brina 2. nar. gorenjsko smreka ♪
- brinét -a m (ẹ̑) knjiž. kdor ima rjave lase, rjavolasec: brinet z modrimi očmi ♪
- brinéta -e ž (ẹ̑) knjiž. brinetka, rjavolaska: bila je brineta ♪
- brinéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. rjavolas ♪
- brinétka -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka ♪
- brinírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida: brinirati puškine cevi ♪
- brínje -a s (ȋ) brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom ♪
- brís -a m (ȋ) 1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris; žrelni bris 2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini ♪
- brísa -e ž (ȋ) redko lahen morski veter ♪
- brisáč -a m (á) redko brisalec: motorček za brisače stekla ♪
- brisáča -e ž (á) kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo; lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača ♪
- brisálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. mn. priprava za brisanje avtomobilskih stekel: vključiti brisalce; pnevmatični brisalci; stikala za brisalce stekla ♪
- brisálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za brisanje: brisalna cunja ♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku ♪
- brisálka -e [u̯k] ž (ȃ) 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke 2. redko brisača: otirati se z brisalko ♪
- brísanje -a s (í) glagolnik od brisati: brisanje posode / brisanje dolgov ♪
- brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi
brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo ♪
- brísavica -e ž (ȋ) zastar. veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planin ♪
- briskánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. omalovažujoč, rezek, brezobziren: užalil jo je briskantni ton njegovega odgovora ♪
- briskírati -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. ne upoštevati, omalovaževati: njihove interese so kar briskirali; založniki so kratko malo briskirali knjižni trg ♪
- bríški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Brice ali Goriška Brda: pojoča briška govorica / briške češnje; briška rebula ♪
- británika -e ž (á) nekdaj debelejša cigara, krajša od brazilke: prižgal si je zadnjo britaniko ♪
- británski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij; britanska industrija; nekdanje britanske kolonije; britansko veleposlaništvo ♪
49.958 49.983 50.008 50.033 50.058 50.083 50.108 50.133 50.158 50.183 
