Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (50.033-50.057)


  1.      brezzvézden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez zvezd: črno, brezzvezdno nebo / brezzvezdna noč ♪
  2.      brezzvézdnat  -a -o prid. (ẹ̑) brezzvezden: brezzvezdnato nebo / gledal je v brezzvezdnato noč ♪
  3.      brezzvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru brezzvézno prisl.: brezzvezno govoriti ♪
  4.      brezžíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja ♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi ♪
  5.      brezžívčen  -čna -o prid. (ȋ) ekspr. ki je kakor brez živcev, nerazburljiv: ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti ♪
  6.      brezživljênjski  -a -o prid. (ē) redko ki je brez življenjske energije: vedno bolj je brezživljenjski / govoriti z brezživljenjskim glasom ♪
  7.      brežàn  in brežán -ána m (ȁ á; ȃ) redko kdor živi na bregu: brežani lovijo ribe ♪
  8.      brežánka  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke ♪
  9.      bréžec  -žca m (ẹ̑) zastar. manjšalnica od breg: voziti v brežec ♪
  10.      bréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem ♪
  11.      brežénka  -e ž (ẹ̄) zool. obalni morski polžek, Littorina neritoides ♪
  12.      brežìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od breg: hiša stoji na brežiču; spustil se je po brežiču proti koči ♪
  13.      brežíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od brežič: nizek, položen brežiček ♪
  14.      brežína  -e ž (í) 1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina 2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina // grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine ♪
  15.      brežínica  -e ž (í) manjšalnica od brežina: povzpeti se na brežinico ♪
  16.      bréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežnat svet / brežnata kmetija ♪
  17.      brežúljek  -jka m (ȗ) knjiž. griček, hribček: po brežuljkih in rebrih cvete vresje; nizek, sončen brežuljek ♪
  18.      bŕglez 1 -a m (ȓ) zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke ♪
  19.      bŕglez 2 -a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez ♪
  20.      brglún  -a m (ȗ) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in brglunov ♪
  21.      bŕhek  tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkéjši in bŕhkejši (ŕ ǝ̏ ŕ; ǝ̏ ȁ) raba peša lep, čeden, postaven: brhek mlad fant; dekle je živo in brhko // zastar. hiter, uren: prijezdil je na brhkem vrancu bŕhko tudi brhkó prisl.: brhko se suče po kuhinji ♪
  22.      bríc  -a m (ȋ) vino iz Goriških Brd: sedel je ob kozarcu svetlega brica ♪
  23.      bríčka  -e ž (ȋ) v ruskem in poljskem okolju lahek, navadno odprt voz z dvema sedežema: pred gostilno je pripeljala brička ♪
  24.      brídek  -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko ♪
  25.      brider  tudi breeder -ja [bríder] m (ȋ) fiz. oplodni reaktor: gradnja briderja ♪

   49.908 49.933 49.958 49.983 50.008 50.033 50.058 50.083 50.108 50.133  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA