Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (49.608-49.632)



  1.      blížnjik  -a m () star. vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji m: koristiti svojemu bližnjiku; ljubezen do bližnjika
  2.      bljúšč  -a m () bot., navadno v zvezi navadni bljušč strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis
  3.      bljúščnica  -e ž () nav. mn., bot. ovijalke z dolgopecljatimi listi in rdečimi jagodami, Dioscoreaceae
  4.      bljuválen  -lna -o prid. () ki povzroča bljuvanje: bljuvalni pripomoček, sredstvo
  5.      bljúvanje  in bljuvánje -a s (ú; ) glagolnik od bljuvati: na bljuvanje ga sili; bolezen se začne z bljuvanjem
  6.      bljúvati  -am in bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljújem nedov., bljúval tudi bljuvál (ú; á ú) 1. izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec bljuva 2. redko s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bljuva lavo; pren., ekspr. strojnice bljuvajo proti letalom
  7.      bljúvek  -vka m () redko izbljuvek, izmeček: pred gostilno je polno bljuvkov
  8.      bljúven  -vna -o prid.) redko bljuvalen: bljuvna sol
  9.      blues  -a [blúz] m () muz. jazzovska plesna pesem melanholičnega značaja: bluesi ameriških črncev; pevka bluesov / jazz kvintet je izvajal calypse in bluese // ples v tem ritmu
  10.      blúf  -a tudi blèf blêfa m (; ē) ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: za čisto navaden bluf gre; gledališki stil brez teatraličnega blufa / spregledal sem njegov bluf; samo naivneža lahko očara s svojim blufom
  11.      blufêr  in blefêr -ja m () pog., slabš. kdor blufira: to ni umetnik, to je blufer / blufer pri pokru
  12.      blufírati  -am in blefírati -am nedov. in dov. () pog., ekspr. vplivati, učinkovati z bleščečim videzom: briljira in blufira / blufirati pri igri
  13.      blúming  neskl. pril. () metal. nanašajoč se na grobo valjanje ploščatih kovinskih blokov: bluming stroj / bluming valjarna
  14.      blùnk  medm. () posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo
  15.      blúščec  -a [čǝc] m () bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba
  16.      blúza  -e ž () 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom 2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze
  17.      blúzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na bluzo: bluzni gumbi / bluzni kroj suknjiča
  18.      blúzica  -e ž () manjšalnica od bluza: deklice v krilcih in bluzicah / ekspr. h kostimu oblečete svetlo bluzico
  19.      bracêra  -e ž () navt. dalmatinski ribiški čoln, navadno z enim jamborom: bracera je odplula iz zaliva
  20.      bráč 1 -a m () muz. srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: brenkati na brač
  21.      bráč 2 -a m (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja
  22.      bráčka  -e ž () gozd. braška
  23.      bráda  -e stil.ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čoppog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zaseagr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
  24.      bradáč  -a m (á) ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado: bradač jih je jezno gledal; nepočesani bradač / škrat bradač // šalj. kozel: bradač je zameketal in pobegnil ◊ zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo, Mullus
  25.      bradàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz ∙ ekspr. bradata resnica že dolgo znana, starateh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje

   49.483 49.508 49.533 49.558 49.583 49.608 49.633 49.658 49.683 49.708  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA