Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (49.608-49.632) 
- blížnjik -a m (ȋ) star. vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji m: koristiti svojemu bližnjiku; ljubezen do bližnjika ♪
- bljúšč -a m (ȗ) bot., navadno v zvezi navadni bljušč strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis ♪
- bljúščnica -e ž (ȗ) nav. mn., bot. ovijalke z dolgopecljatimi listi in rdečimi jagodami, Dioscoreaceae ♪
- bljuválen -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča bljuvanje: bljuvalni pripomoček, sredstvo ♪
- bljúvanje in bljuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od bljuvati: na bljuvanje ga sili; bolezen se začne z bljuvanjem ♪
- bljúvati -am in bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljújem nedov., bljúval tudi bljuvál (ú; á ú) 1. izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec bljuva 2. redko s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bljuva lavo; pren., ekspr. strojnice bljuvajo proti letalom ♪
- bljúvek -vka m (ȗ) redko izbljuvek, izmeček: pred gostilno je polno bljuvkov ♪
- bljúven -vna -o prid. (ū ȗ) redko bljuvalen: bljuvna sol ♪
- blues -a [blúz] m (ȗ) muz. jazzovska plesna pesem melanholičnega značaja: bluesi ameriških črncev; pevka bluesov / jazz kvintet je izvajal calypse in bluese // ples v tem ritmu ♪
- blúf -a tudi blèf blêfa m (ȗ; ȅ ē) ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: za čisto navaden bluf gre; gledališki stil brez teatraličnega blufa / spregledal sem njegov bluf; samo naivneža lahko očara s svojim blufom ♪
- blufêr in blefêr -ja m (ȇ) pog., slabš. kdor blufira: to ni umetnik, to je blufer / blufer pri pokru ♪
- blufírati -am in blefírati -am nedov. in dov. (ȋ) pog., ekspr. vplivati, učinkovati z bleščečim videzom: briljira in blufira / blufirati pri igri ♪
- blúming neskl. pril. (ȗ) metal. nanašajoč se na grobo valjanje ploščatih kovinskih blokov: bluming stroj / bluming valjarna ♪
- blùnk medm. (ȕ) posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo ♪
- blúščec -a [čǝc] m (ȗ) bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba ♪
- blúza -e ž (ȗ) 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom 2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze ♪
- blúzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bluzo: bluzni gumbi / bluzni kroj suknjiča ♪
- blúzica -e ž (ȗ) manjšalnica od bluza: deklice v krilcih in bluzicah / ekspr. h kostimu oblečete svetlo bluzico ♪
- bracêra -e ž (ȇ) navt. dalmatinski ribiški čoln, navadno z enim jamborom: bracera je odplula iz zaliva ♪
- bráč 1 -a m (ȃ) muz. srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: brenkati na brač ♪
- bráč 2 -a m (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja ♪
- bráčka -e ž (ȃ) gozd. braška ♪
- bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čop ● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi
najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase ◊ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa ♪
- bradáč -a m (á) ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado: bradač jih je jezno gledal; nepočesani bradač / škrat bradač // šalj. kozel: bradač je zameketal in pobegnil ◊ zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo, Mullus ♪
- bradàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz ∙ ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara ♦ teh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje ♪
49.483 49.508 49.533 49.558 49.583 49.608 49.633 49.658 49.683 49.708