Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (49.183-49.207) 
- besežírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. cepiti z besežejem: besežirati novorojenčke in šolske otroke ♪
- besnênje -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana ♪
- besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj ♪
- bêsnež in bésnež -a m (ȇ; ẹ̑) kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu ♪
- besníti -ím nedov., bêsni in bésni (ȋ í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo ♪
- besnív -a -o prid. (ȋ í) redko besen, divji: ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo ♪
- besnják -a m (á) star. nasilnež, trinog: graščak je bil hud besnjak ♪
- bestiálen -lna -o prid. (ȃ) ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo bestiálno prisl.: zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi ♪
- béstija -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski 2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile ♪
- béstséller -ja [-ele-] m (ẹ̑-ẹ̑) najbolj kupovana knjiga: roman je hitro postal bestseller; ameriški bestseller / plošča s to popevko je letos v Franciji bestseller ♪
- bešamél -a m (ẹ̑) gastr. z mlekom zalita omaka iz svetlega prežganja: politi cvetačo z bešamelom ♪
- béšter -tra -o prid. (ẹ̄) star. prikupen, čeden: beštra nevesta ♪
- bêštija in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv? ♪
- bèt -à in -a [bǝt] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk ● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno ♪
- béta -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta béta neskl. pril. drugi po vrsti: stranica nasproti kota beta ◊ fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju ♪
- bètast -a -o [bǝt] prid. (ǝ̀) podoben betu: betast cvet, izrastek ♪
- bêteg -éga m (ē ẹ́) nar. vzhodno bolezen: beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast ♪
- betèk -tkà in bètek -tka [bǝt] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̏) zastar. stegno (pri pticah) ♪
- bétel -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka ♪
- betéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) onemogel, slab: star sem in betežen; hodil je upognjen in ves betežen; betežen starec / betežno telo // zastar. bolan, bolehen: izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen ♪
- betéžnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od betežnik ♪
- betéžnik -a m (ẹ̑) betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku ♪
- betíca -e [bǝt] ž (í) 1. ekspr. glava: betica me boli; udaril ga je po betici 2. odebeljeni konec cepca, cepa ♪
- betìč -íča [bǝt] m (ȉ í) manjšalnica od bet: tolči z betičem ♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi ♪
- betíčar -ja [bǝt] m (ȋ) 1. agr. sladkorni sirek: njiva betičarja 2. ekspr., redko kdor ima nenavadno veliko glavo ♪
49.058 49.083 49.108 49.133 49.158 49.183 49.208 49.233 49.258 49.283 
