Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (49.108-49.132) 
- bénzaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav ♪
- benzén -a m (ẹ̑) kem. osnovni aromatski ogljikovodik: derivati benzena ♪
- benzén... prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzensulfonat ♪
- benzidín -a m (ȋ) kem. aromatski amin za proizvodnjo umetnih barvil ♪
- bér -í ž (ẹ̑) star. (čebelja) paša: »Sonca čakajo, da bi šle na ber,« jih [čebele] je razumel (I. Zorec); ajdova ber / ber zdravilnih zeli nabiranje ♪
- béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv ♪
- beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje ◊ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka ♪
- beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače ♪
- beráček -čka m (á) otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček ♪
- beráčenje -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen ♪
- beračíca -e ž (í) ženska oblika od berač1: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil ♪
- beračíja -e ž (ȋ) ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo ♪
- beráčiti -im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen ♪
- beráški -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na berače: a) beraška malha ∙ priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb ♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju 2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja ♪
- berbêrec -rca m (ȇ) vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu ♪
- bêrda -e ž (ȇ) muz. največja, kontrabasovska tamburica: tamburaški orkester ima dve berdi ♪
- bêrek -a m (ȇ) nar. stara, nekdanja rečna struga, močvirje: Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd (F. Godina) ♪
- beréta -e ž (ẹ̑) manjša pištola italijanskega tipa: odpel je pas s tokom in bereto ♪
- berétka -e ž (ẹ̑) baretka: nosil je modro beretko ♪
- bérgla -e ž (ẹ̑) nav. mn. oporna priprava za pomoč invalidom pri hoji: oprt na berglo; hoditi ob berglah, z berglami; pog. hoditi po berglah; pren. avtor si pomaga z moralnimi berglami ♪
- bêrgmanski -a -o prid. (ȇ) elektr., v zvezi bergmanska cev cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona ♪
- beribêri -ja m (ȇ) med. bolezen zaradi manjkanja vitamina B1: zboleti za beriberijem ♪
- beríl -a m (ȋ) min. heksagonalni berilijev in aluminijev silikat: akvamarin in smaragd sta različka berila ♪
- berílce -a s (ȋ) manjšalnica od berilo: pripovedovati vsebino berilca ♪
- berílen -lna -o (ȋ) pridevnik od berilo: berilni sestavek ♪
48.983 49.008 49.033 49.058 49.083 49.108 49.133 49.158 49.183 49.208