Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (48.933-48.957)


  1.      beatnik  tudi bitnik -a [bít-] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki; literatura beatnikov ♪
  2.      beatniški  tudi bitniški -a -o [bít-] prid. (ȋ) nanašajoč se na beatnike: beatniške ideje / beatniški lokal ♪
  3.      bêba  tudi béba -e ž (é; ẹ́) 1. redko bedak: bebe ste, če verjamete 2. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ne bodi taka beba! ♪
  4.      bêbast  tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati ♪
  5.      bêbav  tudi bébav -a -o prid. (é; ẹ́) redko bebast: otrok se je rodil bebav / bebavo zijalo ♪
  6.      bêbček  tudi bébček -čka m (é; ẹ̄) manjšalnica od bebec: dati bebčku miloščino / ekspr. imeli so ga za bebčka ♪
  7.      bêbčevski  tudi bébčevski -a -o prid. (é; ẹ̄) nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja ♪
  8.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
  9.      bébica  -e ž (ẹ̑) ljubk. punčka, otročiček: desetmesečna bebica ♪
  10.      bêbka  tudi bébka -e ž (ē; ẹ̄) redko duševno nerazvita, slaboumna ženska ♪
  11.      bebljánje  -a [bǝb in beb] s (ȃ) glagolnik od bebljati: bebljanje otrok ♪
  12.      bebljáti  -ám [bǝb in beb] nedov. (á ȃ) 1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom // poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja 2. slabš. govoriti, pripovedovati: neprestano beblja neumnosti ♪
  13.      bebljàv  -áva -o [bǝb in beb] prid. (ȁ á) ki (rad) beblja: bebljav otrok ♪
  14.      bebljávec  -vca [bǝb in beb] m (ȃ) kdor beblja ♪
  15.      béc  -a m (ẹ̑) zastar. ficek, božjak: nimam niti beca ♦ num. beneški novec za pol solda ♪
  16.      becáti  -ám [bǝc] nedov. (á ȃ) nar. brcati: kočijaž je becal konje; becal ga je z nogo pod mizo ♪
  17.      beckáti  -ám [bǝc] nedov. (á ȃ) redko drezati, bezati: kar naprej becka v pipo ♪
  18.      becquerél  in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq) ♪
  19.      bèč  -à in -a [bǝč] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) nar. zahodno sod ♪
  20.      bečáti  -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo ♪
  21.      bèček  -čka in bečèk -čkà [bǝč] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ) manjšalnica od beč: beček piva ♪
  22.      bečvà  -è tudi bèčva -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod ♪
  23.      bèčvast  -a -o [bǝč] prid. (ǝ̏) arhit. banjast: bečvasti obok ♪
  24.      béda  -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca ♪
  25.      bedáček  -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka ♪

   48.808 48.833 48.858 48.883 48.908 48.933 48.958 48.983 49.008 49.033  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA