Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (48.508-48.532) 
- baháčast -a -o prid. (á) ekspr. ki se (rad) baha: bahačast gospodar ♪
- báhanje in bahánje -a s (á; ȃ) glagolnik od bahati se: to je le prazno bahanje ∙ preg. velik v bahanju, majhen v dejanju ♪
- baharíja -e ž (ȋ) ekspr. bahavo vedenje ali govorjenje: njihova baharija mu ni všeč; sama baharija ga je; pri sosedu ni drugega ko baharija / zapravlja iz same baharije ♪
- baháriti -im in baháriti se -im se nedov. (á ȃ) ekspr. bahati se: fant je baharil, kako je močen / pav se bahari po dvorišču ♪
- baharítnež -a m (ȋ) ekspr., redko bahač: težko prenašam tega baharitneža ♪
- baháški -a -o prid. (á) ki se zelo baha: to so bahaški ljudje; iz bahaške družine je / bahaške besede baháško prisl.: bahaško se vesti ♪
- bahàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti ♪
- báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪
- bahátiti se -im se tudi bahátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko bahati se: rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke ♪
- bahàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe ♪
- báhavec in bahávec -vca m (á; ȃ) knjiž., redko bahač ♪
- bahávs -a m (ȃ) slabš. bahač: širokoustni bahavs ♪
- bahljáti -ám nedov. (á ȃ) redko plapolati, plameneti, plamteti: ogenj bahlja ♪
- baisse [bês] ž neskl. (ȇ) ekon. padanje cen, tečajev na borzi ♪
- bajadêra -e ž (ȇ) v indijskem okolju plesalka v templju ali v zabavišču: ples bajader ♪
- bajálec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec 2. redko, po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec ♪
- bajálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. čudodelen, čaroven: izrekel je bajalne besede ♪
- bajálka -e [u̯k] ž (ȃ) knjiž. ljudska pripovedovalka ♪
- bájanica -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica ♪
- bájaničar -ja m (ā) kdor zna ravnati z bajanico: bajaničar išče vodo ♪
- bájanje -a s (ȃ) glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja ♪
- bájar in bájer -ja m (ȃ) pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice ♪
- bájati -am nedov. (ȃ) knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu ♪
- bájbáj medm. (ȃ-ȃ) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: sporoči mi, bajbaj ♪
- bájčen -čna -o (ȃ) pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi ♪
48.383 48.408 48.433 48.458 48.483 48.508 48.533 48.558 48.583 48.608