Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (48.308-48.332)


  1.      àtípičen  -čna -o prid. (ȁ-í) knjiž. ki ni tipičen, neznačilen: atipičen potek bolezni; atipične celice v telesu ♪
  2.      átiški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na starogrško pokrajino Atiko: atiški pisatelj; atiško slovstvo / atiški način izražanja uglajen, izbran / star. atiški profil njenega obraza grški ♪
  3.      atlánt 1 -a m (ā) raba peša atlas1: brskati po atlantu; zemljepisni atlant ♪
  4.      atlánt 2 -a m (ā) um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: balkon podpirajo orjaški atlanti; portal palače z dvema atlantoma ♪
  5.      atlántski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje ◊ bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta ♪
  6.      átlas 1 -a m (ā) zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige: izdati, sestaviti atlas; geografski, zgodovinski atlas; dialektološki atlas; anatomski atlas v barvah ♪
  7.      átlas 2 -a m (ā) svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani: rdeč, rožnat atlas; atlas za podlogo; obleka iz belega atlasa // tekst. vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah: barhant tkejo v atlasu ♪
  8.      átlas 3 -a m (ā) anat. prvo vratno vretence ♪
  9.      átlasast  -a -o prid. (ā) atlasen: atlasasti čeveljčki / atlasast sijaj ♪
  10.      átlasen  -sna -o prid. (ā) ki je iz atlasa: dolgi atlasni zastori; atlasna domača halja; bila je v beli atlasni obleki; stol z atlasno prevleko / atlasna polt; pes z atlasno belo dlako ♦ tekst. atlasna vezava tkanine ♪
  11.      atlét  -a m (ẹ̑) športnik, ki goji atletiko: nastopili so mladi atleti; klub ima precej dobrih atletov // ekspr. močen, mišičast človek: bil je visoke postave, plečat — pravi atlet ♪
  12.      atlétika  -e ž (ẹ́) šport, ki obsega hojo, teke, skoke, mete, mnogoboje: gojiti atletiko; prvenstvo v atletiki / raba peša lahka atletika atletika; težka atletika ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks ♪
  13.      atlétinja  -e ž (ẹ̑) športnica, ki goji atletiko: naše atletinje so dosegle lepe uspehe ♪
  14.      atlétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; atletsko orodje / atletski tip; ima atletsko postavo; atletska ramena atlétsko prisl.: atletsko raščen fant ♪
  15.      atrákcija  -e ž (á) kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija ♪
  16.      atrakcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na atrakcijo: atrakcijska cirkuška točka ♪
  17.      atraktíven  -vna -o prid. (ȋ) ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport ♪
  18.      atrápa  -e ž (ȃ) imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo ali reklamo: reklamna atrapa; pripeljali so atrapo bojne ladje ♪
  19.      atribúcija  -e ž (ú) nav. mn., jur. pristojnost, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij ♪
  20.      atribút  -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
  21.      atributíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na atribut: atributivni pojavi / atributivni stavek prilastkov stavek ♪
  22.      átrij  -a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor ♪
  23.      átrijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na atrij: izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš ♪
  24.      áu  in àu [au̯] medm. (ȃ; ȁ) izraža telesno bolečino: au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust ♪
  25.      áudi  -ja [au̯di] m (ȃ) tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Auto Union: povečati uvoz audijev ♪

   48.183 48.208 48.233 48.258 48.283 48.308 48.333 48.358 48.383 48.408  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA