Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (4.826-4.850)


  1.      ostròv  -óva m (ȍ ọ́) star. otok: pluli so okoli ostrova; skalnat ostrov ♪
  2.      ostrovíden  -dna -o prid. (í ȋ) ki ostro, zelo dobro vidi: ostrovidni fantje so ga zagledali že v daljavi; ostrovidni Indijanci // knjiž. ki zna ostro, zelo dobro opazovati: odgovornost ga je naredila ostrovidnega ♪
  3.      ostrovídnost  -i ž (í) lastnost ostrovidnega človeka: ostrovidnost Indijancev je znana / knjiž. duhovna, psihološka ostrovidnost ♪
  4.      ostrozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima ostre zobe: ostrozobi psi, zajci / ostrozobi gorski grebeni ∙ knjiž., ekspr. ostrozoba zloba velika, huda ♪
  5.      ostróžen  -a -o prid. (ọ̑) ki ima (nadete) ostroge: ostroženi škornji ♦ bot. ostroženi venčni listi listi, ki se podaljšujejo v ostrogo ♪
  6.      ostróžen  -žna -o (ọ̑) pridevnik od ostroga: ostrožno kolesce ♪
  7.      ostróžnica  -e ž (ọ̑) nar. robida, robidnica: nabirati ostrožnice; črne ostrožnice / ob poti se razraščajo ostrožnice ♪
  8.      ostróžnik  -a m (ọ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium: gojiti ostrožnike / poljski ostrožnik ♪
  9.      ostrúgati  -am dov. (ū) s struganjem narediti gladko, ravno: ostrugati parket // s struganjem odstraniti: ostrugati vrhnjo plast barve / ostrugati kopito ♪
  10.      ostrupíti  -ím dov., ostrúpil (ȋ í) zastar. zastrupiti: ostrupil je ustreljeno veverico za vabo lisicam / svet mu je ostrupil srce ♪
  11.      ostrúpljati  -am nedov. (ú) zastar. zastrupljati: podgane so začeli ostrupljati / ti nauki so ga ostrupljali ♪
  12.      ostrúžek  -žka m (ȗ) nav. mn. kar odpade pri struženju: veter je vrtinčil prah in ostružke; lesni, kovinski ostružki / na vse strani so leteli ledeni ostružki / hrenovi ostružki ostržki ♪
  13.      ostrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti gladko, ravno: ostružiti doge, parket; ostružiti kovinske izdelke // s struženjem odstraniti: ostružiti robove ostrúžen -a -o: ostružene deske; dobro ostružena tla ♪
  14.      ostŕv  -í in -i ž (ȓ) nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme: sušiti na ostrveh ♪
  15.      ostŕžek  -žka m (ȓ) nav. mn. kar odpade pri strganju: strgali so sveče in spuščali ostržke na tla; hrenovi ostržki; ostržki drevesne skorje ♪
  16.      ostúda  -e ž (ȗ) knjiž. 1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude 2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti // ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala 3. v povedno-prislovni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa: ostuda je, če tako ravnaš ♪
  17.      ostúden  -dna -o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr. 1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž 2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna ● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen ostúdno prisl.: ostudno se spačiti; ostudno sladke besede ♪
  18.      ostúditi  -im dov. (ú ȗ) zastar. pristuditi: vse to mu je ostudilo šolo ♪
  19.      ostúdnež  -a m (ȗ) ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: s tem ostudnežem nočem imeti opravka / kot psovka izgini, ostudnež, je kriknila ♪
  20.      ostúdnica  -e ž (ȗ) ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: smehljaš se tej ostudnici ♪
  21.      ostúdnost  -i ž (ú) nav. ekspr. lastnost, značilnost ostudnega: ostudnost golazni / zdaj je začutil ostudnost svojega prejšnjega življenja / teh ostudnosti ne morem zapisati ♪
  22.      óstva  -e ž (ọ̄) nav. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: loviti z ostvami je po zakonu prepovedano; ostve na dolgem, močnem drogu ♪
  23.      óstvar  -ja m (ọ̑) 1. rib. kdor lovi z ostmi: veslači in ostvarji 2. nav. mn., zool. morski členonožci s šestimi pari nog in z zadkom, podaljšanim v ost, Xiphosura: ostvarji in kačice ♪
  24.      ostvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ostvariti: ostvaritev načrtov, nalog / ostvaritev idealov; v tem je videl ostvaritev svojih želj / prišlo je do ostvaritve pravičnega reda / pomembna umetniška ostvaritev stvaritev, dosežek; ostvaritev društva ustanovitev ♪
  25.      ostváriti  -im dov. (á ā) 1. knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti: ostvariti ideje, načela, načrt; predlog se je nazadnje ostvaril / ostvariti sanje, želje 2. publ. imeti, doseči: podjetje je v tem letu ostvarilo precejšen dohodek; ostvariti možnosti za hitrejši razvoj / ostvariti narodno kulturo ostvárjen -a -o: ostvarjeni dohodki; ostvarjena zamisel; s tem je bilo samoupravljanje ostvarjeno ♪

   4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA