Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (48.233-48.257)


  1.      asistêntski  in asisténtski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi ♪
  2.      asistírati  -am nedov. (ȋ) strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju asistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki ♪
  3.      asíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Assisi: asiške ulice / knjiž. asiški ubožec sv. Frančišek Asiški ♪
  4.      áskar  in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov ♪
  5.      áskaris  -a m (ȃ) med. človeška glista ♪
  6.      askét  -a m (ẹ̑) kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: bil je pravi asket; srednjeveški asketi; imel je obraz asketa ♦ rel. kdor skuša doseči krščansko popolnost ♪
  7.      askétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na asketiko: asketična literatura, knjiga 2. asketski: asketično življenje / asketična vzgoja ♪
  8.      askétika  -e ž (ẹ́) nauk o askezi: poglabljati se v asketiko ♪
  9.      asketízem  -zma m (ȋ) 1. asketski način življenja: propagirati asketizem; iskati rešitev v asketizmu 2. redko asketika: poglabljati se v asketizem 3. redko asketstvo: asketizem meniškega življenja ♪
  10.      askétka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od asket ♪
  11.      askétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na askete ali askezo: asketski človek / asketsko življenje / asketski obraz askétsko prisl.: živel je asketsko skromno ♪
  12.      askéza  -e ž (ẹ̑) načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel; iz uživaštva je šel v skrajno askezo; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo ♦ rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti ♪
  13.      asparágus  -a m (ȃ) poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa ♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus ♪
  14.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid ♪
  15.      aspergíl  -a m (ȋ) rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo: kovinski aspergil ♪
  16.      aspidístra  -e ž (ȋ) vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior ♪
  17.      aspík  -a m (ȋ) gastr. prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti: mrzli aspik; postrvi v aspiku ♪
  18.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev ♪
  19.      aspiracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aspiracijo: aspiracijska priprava ◊ med. aspiracijska pljučnica pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi ♪
  20.      aspiránt  -a m (ā á) knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik: mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine // voj., nekdaj kdor je končal oficirsko šolo in se poteguje za oficirski čin: častniški aspirant ♪
  21.      aspirántka  -e ž (ā) ženska oblika od aspirant ♪
  22.      aspiráta  -e ž (ȃ) lingv. s pridihom izgovorjen glas ♪
  23.      aspirín  -a m (ȋ) zdravilo proti prehladu in bolečinam: proti glavobolu je jemal aspirin; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina ♪
  24.      aspirírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom ♪
  25.      áspra  -e ž (ȃ) num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja ♪

   48.108 48.133 48.158 48.183 48.208 48.233 48.258 48.283 48.308 48.333  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA