Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (47.858-47.882)



  1.      ankéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na anketo: anketna metoda dela; odgovoriti na anketna vprašanja / izpolniti anketni list / anketni odbor ♦ film. anketni film filmski prikaz javnega mnenja o kakem sodobnem vprašanju
  2.      anketíranec  -nca m () kdor je anketiran: anketiranec je izpolnil anketni list; v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo
  3.      anketíranje  -a s () glagolnik od anketirati: osebno anketiranje; dobiti podatke z anketiranjem dijakov; metoda anketiranja
  4.      anketíranka  -e ž () ženska oblika od anketiranec: anketiranka je odgovorila na vsa vprašanja
  5.      anketírati  -am nedov. in dov. () zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju: anketirati bralce; anketirati mladino različne starosti anketíran -a -o: dvajset odstotkov anketiranih delavcev se vozi na delo z vlakom; anketirani so bili vsi dijaki; gospodinjsko pomočnico ima komaj vsaka dvajseta anketirana družina; sam.: večina anketiranih je na vprašanje odgovorila pritrdilno
  6.      ansámbel  -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
  7.      ansámbelski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples; dovršena ansambelska igra
  8.      ánšlus  -a m () žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
  9.      antánta  -e ž () zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
  10.      antánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na antanto: antantne čete, sile; Romunija je na antantni strani stopila v vojno
  11.      antárktičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na antarktiko: antarktična morja / antarktične ekspedicije
  12.      antárktika  -e ž (á) polarno območje okoli južnega tečaja: raziskovalci antarktike
  13.      antecédens  -a m (ẹ̑) knjiž. z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek: antecedensi prve svetovne vojne
  14.      antedatírati  -am dov. in nedov. () navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega: potrdilo je antedatiral za cel mesec
  15.      ántejevski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji
  16.      anténa  -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti ◊ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
  17.      anténski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na anteno: antenski kabel; antenski steber radijske postaje; televizijski antenski stolp; ozemljiti antensko instalacijo
  18.      antepéndij  -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize: baročni antependij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize
  19.      anterídij  -a m (í) biol. rastlinski moški spolni organ
  20.      ànti  prisl. () nar. izraža samoumevnost; menda: Anti ne boš rekla, da je takale lepa in vesela ljubezen greh? (M. Hus)
  21.      anti...  ali ánti... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
  22.      antibárbarus  -a m () knjiž. priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih barbarizmov: jezikovni brusi in antibarbarusi
  23.      anticipácija  -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno ◊ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
  24.      anticipatíven  -vna -o prid. () ekon. vnaprej plačljiv: anticipativni mesečni obroki
  25.      anticipírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve ◊ ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti; anticipirati davke; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan anticipíran -a -o: anticipirani stroški

   47.733 47.758 47.783 47.808 47.833 47.858 47.883 47.908 47.933 47.958  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA