Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (47.683-47.707)



  1.      amalgám  -a m () kem. zlitina živega srebra s kovino: prevleči z amalgamom; zob so mu zalili z amalgamom; natrijev, srebrov amalgam
  2.      amalgamíranje  -a s () glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje ◊ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine
  3.      amalgamírati  -am nedov. in dov. () kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker // obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo amalgamírati se publ. združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom
  4.      amalgámski  -a -o () pridevnik od amalgam: amalgamska plomba
  5.      amandmá  -ja m () dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji: predlagati, sprejeti amandma; večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev; zahtevajo amandma k trem členom pravilnika
  6.      amanuénsis  -a [-nz-] m (ẹ̑) nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa
  7.      amaránt  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
  8.      amarílis  -a m () vrtn. lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum
  9.      amatêr  -ja m () kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje // slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev
  10.      amaterízem  -zma m () ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma
  11.      amatêrka  -e ž () ženska oblika od amater: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka / v tej stvari si pač še amaterka
  12.      amatêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov; nastop amaterskih igralskih skupin; svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta
  13.      ámažnik  -a m (á) nar. berač, revež: potepuhi in amažniki
  14.      ámba  -e ž () dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti ambo // najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo
  15.      ambasáda  -e ž () najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade
  16.      ambícija  -e ž (í) nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim; tu ni prostora za osebne ambicije; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo // ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo
  17.      ambiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
  18.      ambiênten  in ambiénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na ambient: ambientne značilnosti / knjiž. hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika
  19.      ambivalénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca
  20.      ambivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost
  21.      ámbra  -e ž () dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre
  22.      ambulánca  -e ž () 1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov 2. redko ambulanta
  23.      ambulánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje
  24.      ambulánta  -e ž () 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta // žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta // redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
  25.      ambulánten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno

   47.558 47.583 47.608 47.633 47.658 47.683 47.708 47.733 47.758 47.783  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA