Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (47.458-47.482)



  1.      aklimatizácija  -e ž (á) prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram
  2.      aklimatizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aklimatizacijo, prilagojevalen: aklimatizacijska sposobnost organizma
  3.      aklimatizíranje  -a s () glagolnik od aklimatizirati
  4.      aklimatizírati  -am dov. in nedov. () prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeli aklimatizíran -a -o: aklimatizirani bombaževec
  5.      akmeízem  -zma m () lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem
  6.      ákna  -e ž, tudi ákne neskl. () med. mozoljavost, mozoljavica: akna je zlasti nadloga mladih; to milo se uspešno uporablja proti akni
  7.      akreditírati  -am dov. in nedov. () 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki akreditíran -a -o: bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
  8.      akreditív  -a m () 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma
  9.      akreditíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države
  10.      akribíja  -e ž () knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja
  11.      akridín  -a m () kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila
  12.      akrilán  tudi acrylán -a [-kri-] m () tekst. poliakrilno vlakno ameriške proizvodnje
  13.      akrilát  -a m () kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo
  14.      akriláten  -tna -o () pridevnik od akrilat: akrilatna smola
  15.      akrílen  -lna -o prid. () kem. akrilaten: akrilne smole
  16.      aksamít  -a m () tekst. žametu podobna tkanina; velvet: naslanjač, prevlečen z aksamitom; obleka iz rožastega aksamita
  17.      aksamíten  -tna -o prid. () tekst. ki je iz aksamita: aksamitna obleka
  18.      aksiálen  -lna -o prid. () teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja
  19.      ákt  -a m () 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolno občevanje 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
  20.      aktánt  -a m (ā) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik
  21.      aktêr  -ja m () 1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju faktor, činitelj 2. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja
  22.      aktêrski  -a -o () pridevnik od akter: akterske sposobnosti
  23.      aktinídija  -e ž () trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad: gojiti aktinidije / jesti aktinidijo kivi
  24.      aktínij  -a m (í) kem. redka radioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda, element Ac
  25.      aktínija  -e ž (í) zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia

   47.333 47.358 47.383 47.408 47.433 47.458 47.483 47.508 47.533 47.558  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA