Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (47.408-47.432)


  1.      ájs  medm. (ȃ) klic volu na levo!: poganjal je: ajs, aaajs! ♪
  2.      àjs  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi vročine: ajs, kako je krompir vroč! ♪
  3.      àjsa  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi vročine, pika: zbodel se je, pa še ajsa ni rekel ♪
  4.      ájtek  -a m (ȃ) nar. vzhodno atek, očka: ajteka ni doma ♪
  5.      ájvar  -ja m (ȃ) gastr. solata iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: omaki dodamo žlico ajvarja; neskl. pril.: ajvar solata ♪
  6.      ák  -a m (ȃ) gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak ♪
  7.      akácija  -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi; vejica akacije ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal ♪
  8.      akácijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med ♪
  9.      akadémičarka  -e ž (ẹ́) raba peša študentka, visokošolka ♪
  10.      akadémičen  -čna -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost ♪
  11.      akademíja  -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike ♪
  12.      akademíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice ♪
  13.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam ♪
  14.      akadémikinja  -e ž (ẹ́) ženska oblika od akademik: izvolitev akademikinje ♪
  15.      akadémiški  -a -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademiški študij / akademiško društvo ♪
  16.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
  17.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
  18.      ákanje  -a s (ā) glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje ♪
  19.      akánt  -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov ♪
  20.      àkataléktičen  -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico ♪
  21.      ákati  -am nedov. (ā) lingv. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo ♪
  22.      akcelerácija  -e ž (á) knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti ♪
  23.      akceleracíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki ♪
  24.      akcelerírati  -am dov. in nedov. (ȋ) avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti ♪
  25.      akcènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪

   47.283 47.308 47.333 47.358 47.383 47.408 47.433 47.458 47.483 47.508  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA