Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (47.108-47.132)


  1.      žuboréti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir // s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala 2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica 3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli // živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci žuborèč -éča -e: voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku ♪
  2.      žukovína  -e ž (í) poljud. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, strok. navadna žuka: vezati trte z žukovino ♪
  3.      žúljavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost žuljavega: žuljavost nog, rok ♪
  4.      župánov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na župana: županova hči / županova posest / županovo delo ♪
  5.      županovánje  -a s (ȃ) glagolnik od županovati: opustiti, prevzeti županovanje; dolgoletno županovanje ♪
  6.      županováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja biti župan, opravljati županske posle: več let je županoval; dobro županovati 2. pog. biti predsednik skupščine občine, mesta: v času, ko je on županoval, se je mesto zelo razvilo ♪
  7.      župánstvo  -a s (ȃ) v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja 1. urad župana: čakati na županstvu / občinsko županstvo 2. naslov, dejavnost županov: prevzeti županstvo ♪
  8.      žúpnikov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na župnika, duhovnika: župnikova pridiga / župnikov pomočnik ♪
  9.      župnikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti župnik, delovati kot župnik: najprej je župnikoval na Dolenjskem ♪
  10.      žurnalístovski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. časnikarski: žurnalistovski poklic ♪
  11.      žužkocvétka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, ki jih oprašujejo žuželke: vetrocvetke in žužkocvetke ♪
  12.      žužkojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. žužkojeda žival: med ptiči so žužkojedi zelo koristni 2. nav. mn., zool. manjši sesalci z ostrimi zobmi, ki se hranijo predvsem z žuželkami, Insectivora: ježi, krti, rovke in drugi žužkojedi ♪
  13.      žužkojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z žuželkami: zrnojede in žužkojede ptice ♦ bot. žužkojeda rastlina mesojeda rastlina ♪
  14.      žužkoslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. entomolog: članki žužkoslovcev ♪
  15.      žužkoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. entomologija: zanimalo ga je žužkoslovje ♪
  16.      žužnjálo  -a s (á) ekspr. kdor nerazločno govori: on je pravo žužnjalo ♪
  17.      žvarovína  in žvárovina -e ž (í; á) pog. nekvalitetno meso z veliko maščobe, mren, kit: samo žvarovino jedo; mesar mu je podtaknil kos žvarovine ♪
  18.      žvečílo  -a s (í) 1. kar se žveči: izpljuniti žvečilo 2. organ za žvečenje: zobje in druga žvečila ♪
  19.      žvêplo  -a s (é) krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom: pridobivanje žvepla; vonj po gorečem žveplu / žveplo v prahu ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami ♦ min. amorfno, kristalno žveplo; samorodno žveplo ♪
  20.      žvêplov  -a -o prid. (é) nanašajoč se na žveplo: žveplov prah; žveplove pare / žveplove spojine ♦ agr. žveplov trak trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; kem. žveplov dioksid brezbarven plin z ostrim vonjem, ki nastaja pri gorenju žvepla na zraku; žveplova kislina brezbarvna oljnata tekočina, ki je osnovna surovina v kemični industriji; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic ♪
  21.      žveplovodík  -a m (ȋ) poljud. spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih, strok. vodikov sulfid: meriti količino žveplovodika v zraku; vonj po žveplovodiku ♪
  22.      žveplovodíkov  -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi žveplovodikova kislina vodna raztopina vodikovega sulfida ♪
  23.      žvókno  -a s (ọ́) nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: lonce so z burklami potiskali skozi žvokno v peč ♪
  24.      žvrgolênje  -a s (é) glagolnik od žvrgoleti: poslušati ptičje žvrgolenje / veselo dekličino žvrgolenje ♪
  25.      žvrgoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti žvrgolé: žvrgole se škrjanec dviga proti nebu žvrgolèč -éča -e: žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje ♪

   46.983 47.008 47.033 47.058 47.083 47.108 47.133 47.158 47.183 47.208  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA