Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (46.983-47.007) 
- živijo gl. živio ♪
- živílo -a s (í) nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila; konzervirati, predelovati živila; obstojnost živil; nadzor nad živili; krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili ∙ zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane ♪
- živílskopredeloválen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na predelovanje živil: živilskopredelovalna industrija / živilskopredelovalna smer na fakulteti ♪
- živinoréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo živine: izboljšati živinorejo; ukvarjati se z živinorejo; poljedelstvo in živinoreja / mesna, mlečna živinoreja; nomadska živinoreja; pašna živinoreja reja živine s pašo, pasenjem ♪
- živinoréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja živino: biti živinorejec; problemi živinorejcev / nomadski živinorejec ♪
- živinoréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na živinorejce ali živinorejo: živinorejsko združenje / živinorejska razstava / živinorejski tehnik ♪
- živinozdravník -a m (í) strokovnjak za veterino; veterinar: živinozdravnik pregleduje živali; peljati psa k živinozdravniku ♪
- živinozdravníški -a -o prid. (ȋ) veterinarski: živinozdravniški pregled živali / živinozdravniška služba ♪
- živinozdrávstvo -a s (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora; veterina: ukvarjati se z živinozdravstvom ♪
- živínstvo -a s (ȋ) 1. knjiž. surovost: potrlo ga je, ko je videl toliko živinstva / on je utelešeno živinstvo 2. zastar. živinoreja: živinstvo in sadjarstvo ♪
- žívio tudi žívijo medm. (ȋ) 1. izraža a) slavljenje, poveličanje: živio predsednik, zmagovalec b) navdušenje, odobravanje: ob čudovitih prizorih so gledalci vzklikali: živio // pri nazdravljanju izraža voščilo in poziv, da se izpije: na zdravje, na mnoga leta! Živio / živio, sta trčila in izpila 2. žarg., zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: živio, si sam doma / o, živio, kam greš / oprosti, mudi se mi na vlak, živio; sam.: vzklikati (komu) živio; neskl. pril.: živio klici; prim. živeti, živel ♪
- življenjeslóvec -vca m (ọ̑) zastar. biolog: raziskovanja življenjeslovcev ♪
- življenjeslóven -vna -o prid. (ọ̑) zastar. biološki: življenjeslovni vidiki / življenjeslovna veda ♪
- življenjeslóvje -a s (ọ̑) zastar. biologija: strokovnjak za življenjeslovje ♪
- življênjskost -i ž (ē) 1. lastnost, značilnost, ki izhaja iz resničnosti, iz življenja: ugajala mu je njena življenjskost; življenjskost pouka; življenjskost rešitve tega problema / življenjskost likov romana / redko s trupla so izginili zadnji znaki življenjskosti življenja, živosti 2. knjiž., ekspr. živahnost, živost: postajali so zaspani in življenjskost je pojemala / mesto ga je pritegovalo s svojo življenjskostjo ♪
- žívnost -i ž (ȋ) zastar. vitalnost: živnost organizma že upada / človek izredne živnosti / živnost naroda ♪
- živo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na živ: živobeseden, živoroden ♪
- živo... 2 prvi del zloženk, kakor živočrn, živopisan ipd., gl. živ ♪
- živobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je žive barve, živih barv: živobarvne ustnice / živobarvni cveti, trakovi / živobarvne rakete ♪
- živobárvnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost živobarvnega: živobarvnost cvetja ♪
- živobójen -jna -o prid. (ọ̑) zastar. živobarven: živobojni trakovi ♪
- živočúten -tna -o prid. (ū) zastar. zelo občutljiv: živočuten pesnik / imeti živočutno srce ● zastar. živočutna žalost zelo velika ♪
- živodêr in živodér -a m (ȇ; ẹ̑) zastar. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: psa je odpeljal živoder 2. brezobziren, surov človek: ne bodi tak živoder ♪
- živoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) star. ki ima žive oči: živooka deklica ♪
- živopísec -sca m (ȋ) zastar. slikar: živopisec je končal portret ♪
46.858 46.883 46.908 46.933 46.958 46.983 47.008 47.033 47.058 47.083