Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (46.633-46.657)


  1.      zoo...  ali zóo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na živali ali živalstvo: zoocenoza, zoologija ♪
  2.      zoogén  -a -o prid. (ẹ̑) geol. ki je nastal iz ostankov zlasti nižjih živali: zoogena kamnina; zoogena usedlina ♪
  3.      zóogeografíja  -e ž (ọ̑-ȋ) veda o geografski razširjenosti živali ♪
  4.      zóogeográfski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na zoogeografijo: živalstvo zoogeografske enote / zoogeografska karta ♪
  5.      zookloréla  -e ž (ẹ̑) bot. enocelična alga, ki živi v sožitju z nekaterimi živalmi, zlasti s spužvami in trdoživnjaki, Zoochlorella ♪
  6.      zoológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za zoologijo: zoologi si prizadevajo za rešitev izumirajočih živali; botaniki in zoologi ♪
  7.      zoologíja  -e ž (ȋ) veda o živalih, živaloslovje: dognanja zoologije / profesor zoologije ♪
  8.      zoolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zoologijo: zoološka raziskovanja / zoološki strokovni izrazi / zoološke vrste / zoološka zbirka v muzeju; zoološki vrt zemljišče, na katerem se gojijo živali zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene; živalski vrt ♪
  9.      zoom  -a [zúm] m (ȗ) film., fot. objektiv s spremenljivim zornim kotom: posneti sliko z zoomom; neskl. pril.: zoom objektiv ♪
  10.      zoonóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen živali, ki se prenaša tudi na človeka: preprečevanje in zatiranje zoonoz ♪
  11.      zóoplánkton  -a m (ọ̑-ȃ) biol. živalski mikroorganizmi, ki lebdijo v vodi, živalski plankton: fitoplankton in zooplankton ♪
  12.      zoospóra  -e ž (ọ̑) bot. celica z bički, s katero se nižje rastline nespolno razmnožujejo, blodilka ♪
  13.      zóotéhničen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zootehniko: agrotehnični in zootehnični ukrepi ♪
  14.      zóotéhnik  -a m (ọ̑-ẹ́) strokovnjak za zootehniko ♪
  15.      zóotéhnika  -e ž (ọ̑-ẹ́) veda o reji in gospodarskem izkoriščanju domačih živali: razvoj zootehnike ♪
  16.      zóper  [pǝr] prisl. (ọ̑) izraža nasprotovanje, odpor; proti: glasovati zoper / ona ni zoper, da se o tem govori; nič nima zoper, če hočejo ljudje delati; sam., star.: nič ni storil, kar bi bilo na zoper s čimer bi kljuboval, nasprotoval; meni na zoper govoriš ♪
  17.      zóper  [pǝr] predl. (ọ̑) s tožilnikom 1. za izražanje odpora, sovražnosti; proti: nahujskali so jih zoper nas; ljudstvo se je dvignilo zoper voditelje; nastopiti zoper rasno razlikovanje / boriti se zoper sovražnika s sovražnikom 2. za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: izreči se zoper deklaracijo; zoper predlaganega kandidata je bilo samo nekaj prisotnih; protestirati zoper nove zakone 3. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti otroke zoper davico; posebnega zdravila zoper gripo ni / ukrepati zoper draginjo; rakete zoper točo 4. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je zoper običaje; delati zoper pravila, predpise; to se je zgodilo zoper njegovo voljo / pregrešila se je zoper vsa pravila vljudnosti 5. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen zoper okužbo; ta snov je odporna zoper ogenj ♪
  18.      zoper...  ali zóper... [pǝr] predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: zoperkatoliški, zopermeščanski b) nasprotja, nasprotovanja: zopernaraven, zoperživljenjski ♪
  19.      zóperčlovéški  -a -o [pǝr] prid. (ọ̑-ẹ́) knjiž. protičloveški: zoperčloveško delovanje ♪
  20.      zópernaráven  -vna -o [pǝr] prid. (ọ̑-á) knjiž. protinaraven: zopernaraven potek česa / zopernaravno vzdušje nenaravno ♪
  21.      zópernatúren  -rna -o [pǝr] prid. (ọ̑-ȗ) knjiž. protinaraven: zopernaturne misli ♪
  22.      zoperstáviti  -im [pǝr] dov. (á ȃ) knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu: sanjam je zoperstavil resnično življenje zoperstáviti se upreti se: zoperstavil se je strogemu očetu; zoperstaviti se z orožjem / zoperstaviti se usodi ♪
  23.      zoperstávljanje  -a [pǝr] s (á) glagolnik od zoperstavljati: zoperstavljanje pravilnega in napačnega / uspešno zoperstavljanje sovražniku ♪
  24.      zoperstávljati  -am [pǝr] nedov. (á) knjiž. postavljati kaj proti čemu drugemu: zoperstavljati dobro in zlo; enim trditvam zoperstavljati druge zoperstávljati se upirati se: aretirani se ni zoperstavljal / zoperstavljati se nasilju ♪
  25.      zópet  prisl. (ọ̑) 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: zopet so tukaj; po dolgem času je zopet obiskal domači kraj; kdaj se boste zopet oglasili; zopet nas je prehitel / začeti zopet vse od začetka // ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: zopet hodi po travi; le kdo zopet trka / že zopet davki 2. ekspr., v zvezi zopet in zopet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: to vprašanje se zopet in zopet pojavlja; zopet in zopet bi jih poslušala; zopet in zopet so se tožili / svetovali so mu, naj odstopi. On pa zopet in zopet, da ne 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: brala je in zopet brala / opozarjamo in zopet opozarjamo, da tako ne bo šlo več // izraža veliko količino, visoko stopnjo: že leto in zopet leto je minilo; ne razločimo drugega kakor luči pa zopet luči 4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili za odločno dejanje, drugi pa zopet niso hoteli tvegati; radi so ga imeli, ker je bil veselega značaja, kar zopet oni niso bili / pridelek ni velik, pa zopet ne majhen / v vezniški rabi nekateri uživajo v petju, zopet drugi v plesu 5. ekspr., okrepljen poudarja zanikano trditev, ugotovitev: samo poučnih knjig pa zopet ne moremo brati; tako hudo pa zopet ni; tako brez težav, kot mislite, pa zopet nismo / ne boste nagajali, ne in zopet ne ♪

   46.508 46.533 46.558 46.583 46.608 46.633 46.658 46.683 46.708 46.733  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA