Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (46.308-46.332)


  1.      zgrozíti se  -ím se dov., zgrózil se (ȋ í) začutiti grozo: ko so to slišali, so se zgrozili; ob pogledu na kaj se zgroziti; zgroziti se nad čim / ekspr. zgroziti se v duši // ekspr. začutiti veliko začudenost, ogorčenost: zgrozil se je, da učenec ne zna niti seštevati / kar zgroziš se, ko vidiš take otroke kaditi zgrozíti nav. 3. os., knjiž. vzbuditi, povzročiti grozo: novica ga je zgrozila / brezoseb. ob tem imenu jo je zgrozilo zgróžen -a -o tudi zgrožèn -êna -o 1. deležnik od zgroziti se: zgroženi gledalci; bil je zgrožen zaradi takega ravnanja; poslušala je zgrožena in bleda 2. ki vsebuje, izraža grozo: zgrožen klic; zgrožen obraz; gledati z zgroženimi očmi; prisl.: zgroženo je stal sredi sobe ♪
  2.      zgrozljáj  -a m (ȃ) knjiž. kratkotrajno občutenje groze: ob teh besedah ga je obšel zgrozljaj ♪
  3.      zgrozljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. grozljiv: zgrozljiv film; zgrozljiva znamenja ♪
  4.      zgróženost  tudi zgrožênost -i ž (ọ̄; é) stanje zgroženega: zgroženost ga je kmalu minila / izraziti zgroženost nad čim ♪
  5.      zidárstvo  -a s (ȃ) zidarska obrt: mizarstvo, zidarstvo in pleskarstvo / opustiti zidarstvo opravljanje zidarskega poklica ♪
  6.      zidóvje  -a s (ọ̑) več zidov, zidovi: zidovje poka, se ruši; debelo, kamnito zidovje; zidovje starega gradu / mesto je obkrožalo visoko zidovje obzidje ♪
  7.      zigóta  tudi cigóta -e ž (ọ̑) biol. celica, ki nastane pri združitvi dveh spolnih celic, spojek ♪
  8.      zijálo  -a s (á) 1. slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si kaj ogleduje: odganjati zijala; okrog njega se je nagnetlo veliko zijal / kot psovka kaj tako buljiš, zijalo zijalasto 2. ekspr. odprtina: široka zijala dimnikov / slabš. odpri zijalo usta 3. slabš. kdor zelo glasno, hrupno govori: tega zijala ne morem poslušati ● ekspr. kazati zijala komu, za kom s široko odprtimi usti, moljenjem jezika iz ust kazati omalovaževanje, nasprotovanje; ekspr. pasti, prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj ♪
  9.      zijálost  -i ž (á) slabš. lastnost, značilnost zijalastega človeka: zaradi svoje zijalosti ni bil priljubljen ♪
  10.      zijávost  -i ž (á) slabš. lastnost, značilnost zijavega človeka: zaradi njegove zijavosti ga nikjer niso marali ♪
  11.      zimolèz  in zimoléz -éza m (ȅ ẹ́, ẹ̑) nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina ♪
  12.      zimovalíšče  -a s (í) 1. knjiž. kraj, prostor, kjer kdo prezimuje; prezimovališče: poiskati si zimovališče / ptice se vračajo iz zimovališč / zimovališče ladij 2. publ. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje zimskega oddiha, zimskih počitnic: razvoj letovišč in zimovališč ♪
  13.      zimovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zimovati: pripraviti se na zimovanje / organizirati zimovanja in letovanja ♪
  14.      zimováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. preživljati zimo; prezimovati: zimovati na morju / v toplejših zimah te ptice zimujejo doma 2. publ. preživljati zimski oddih, zimske počitnice (zunaj stalnega bivališča): zimovati v gorah, v smučarskem središču; zimovati in letovati ♪
  15.      zimovíšče  -a s (í) knjiž. 1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje zimskega oddiha, zimskih počitnic: tekmovanje v alpskem smučanju bo v znanem zimovišču / šolske prostore so med počitnicami preuredili v zimovišče 2. kraj, prostor, kjer kdo prezimuje; prezimovališče: poiskati si zimovišče ♪
  16.      zimóvnik  -a m (ọ̑) knjiž. kraj, prostor, kjer kdo prezimuje; prezimovališče: vrnil se je v svoj zimovnik ♪
  17.      zímskošpórten  -tna -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na zimski šport: zimskošportna prireditev / zimskošportne naprave; trgovina z zimskošportnimi oblačili / zimskošportno središče ♪
  18.      zirkon  ipd. gl. cirkon ipd. ♪
  19.      zjókati se  tudi zjokáti se -am se, in zjókati se tudi zjokáti se zjóčem se dov., zjókajte se tudi zjokájte se in zjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: šel je ven in se zjokal; ob srečanju bi se skoraj zjokala; zjokati se od veselja, žalosti; krčevito, tiho se zjokati; zjokal se je kot otrok močno, brez obvladovanja / zjokati se nad svojo usodo ♪
  20.      zlagánost  -i ž (á) lastnost, značilnost zlaganega: očitali so mu zlaganost; boriti se proti zlaganosti družbe ♪
  21.      zlágoma  prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje opravlja brez hitenja, naglice: zlagoma brati, oblačiti se; hoditi zlagoma; ekspr. poletje se zlagoma nagiba h koncu 2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah; polagoma: napredovati zlagoma; vid ji zlagoma peša / zlagoma spoznati kaj počasi ♪
  22.      zláhkoma  prisl. (ȃ) star. z lahkoto, zlahka: zlahkoma dobiti, najti, pozabiti; zlahkoma se prilagodi razmeram / preveč zlahkoma obljubljaš ♪
  23.      zlahkôtiti  -im dov. (ó ȏ) nar. olajšati: zlahkotiti komu življenje / zlahkotiti si delo s stroji ♪
  24.      zlakotiti  ipd. gl. izlakotiti ipd. ♪
  25.      zlatárstvo  -a s (ȃ) zlatarska obrt: izučiti se zlatarstva; razvoj zlatarstva ♪

   46.183 46.208 46.233 46.258 46.283 46.308 46.333 46.358 46.383 46.408  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA