Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (46.283-46.307) 
- zgostítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zgostiti: moka za zgostitev omake / zgostitev prometa pred prazniki ♪
- zgostíti -ím dov., zgóstil (ȋ í) 1. narediti (bolj) gosto: zgostiti belež, malto; zgostiti juho z jajcem / zgostiti mrežo, tkanje / redko zgostiti obiske pogosteje priti na obisk 2. ekspr. narediti, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: znake je treba bolj zgostiti / zgostiti besedilo; poglavja bi se dala brez škode zgostiti / svoje izsledke je zgostil v tri točke zgostíti se 1. postati (bolj) gost: kuhati mezgo tako dolgo, da se zgosti; raztopina se je zgostila / para se zgosti v roso / megla se je zgostila; ekspr.: čakal je, da se mrak zgosti; tema se je zgostila, da niso videli ped pred seboj / gozd se je zgostil; čez zimo so se ji lasje zgostili / množica okrog njiju se je zgostila / kontrole so se zgostile postale bolj številne / proti večeru se promet zgosti 2. knjiž. postati bolj intenziven: občutek negotovosti se je zgostil / tišina se je nenavadno zgostila /
strah se zgosti v bolečino ● knjiž. tovrstne dejavnosti so se zgostile v mestu jih je največ v mestu; knjiž. vse težave so se zgostile okrog tega problema ta problem je povzročil največ težav; knjiž. sredi popoldneva se je zrak zgostil v dušljivo soparo je postalo zelo soparno; knjiž. v kratkih zgodbah so se zgostile vse pisateljeve odlike so se izrazito pokazale, izrazile zgoščèn -êna -o: zgoščeni vodni hlapi; zapis je zelo zgoščen; v zgoščeni obliki podana vsebina; v želatinasto snov zgoščena tekočina; prisl.: zgoščeno označiti stališča; zgoščeno izražena misel ♪
- zgostljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da zgostiti: zgostljiva snov ♪
- zgóščati -am nedov. (ọ́) delati (bolj) gosto: zgoščati jedi / zgoščati mrežo ♦ fiz. zgoščati plin manjšati mu prostornino zaradi večanja tlaka zgóščati se 1. postajati (bolj) gost: omaka se je začela zgoščati / megla se je zgoščala v roso / dim se je vse bolj zgoščal / krči so se zgoščali ∙ knjiž. delo se zgošča v oddelku za prvo pomoč največ dela je v oddelku za prvo pomoč 2. knjiž. postajati bolj intenziven: tišina se zgošča / slutnje so se zgoščale v gotovost zgoščajóč -a -e: zgoščajoča se snov ♪
- zgoščênost -i ž (é) lastnost, značilnost zgoščenega: zgoščenost barve / ekspr. pomenska, vsebinska zgoščenost; velika zgoščenost sloga ♪
- zgoščeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) sredstvo za zgoščevanje: razredčilo in zgoščevalec ♪
- zgoščeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zgoščevanje: zgoščevalni postopek ♦ mont. zgoščevalni boben boben za zgoščevanje snovi z zmanjševanjem količine vode pri bogatenju rudnin ♪
- zgoščeválka -e ž (ȃ) knjiž. tlačilka, črpalka: v akvarij dovaja zrak majhna zgoščevalka / zračna zgoščevalka ♪
- zgoščeválnik -a m (ȃ) 1. mont. naprava za zgoščevanje rudnin pri postopku bogatenja z zmanjševanjem količine vode v njih: zgoščevalnik pri separaciji 2. teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem; usedalnik ♪
- zgoščevánje -a s (ȃ) glagolnik od zgoščevati: zgoščevanje beleža / zgoščevanje prometa ♪
- zgoščeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati (bolj) gosto: zgoščevati preredko malto // teh. odstranjevati iz snovi večji del tekočine: zgoščevati raztopine / zgoščevati tekoče gorivo 2. ekspr. delati, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: zgoščevati vrstice / zgoščevati besedilo zgoščeváti se 1. postajati (bolj) gost: omaka se je zgoščevala / para se zgoščuje v kapljice / megla se je začela zgoščevati; ekspr. mrak se je zgoščeval v temo / promet v mestih se vedno bolj zgoščuje 2. knjiž. postajati bolj intenziven: tišina v prostoru se je vse bolj zgoščevala zgoščujóč -a -e: zgoščujoči se mrak je prehajal v noč ♪
- zgoščína -e ž (í) fiz. območje v snovi, kjer je tlak večji od povprečnega tlaka: zgoščine in razredčine / potujoča zgoščina zraka ♪
- zgoščíšče -a s (í) knjiž. tališče, strdišče ♪
- zgotoviti ipd. gl. izgotoviti ipd. ♪
- zgovárjati se -am se nedov. (ȃ) star. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: zgovarjati se o poeziji; zgovarjati se s prijatelji ♪
- zgovóren -rna -o prid., zgovórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika 2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna; članek z zgovornim naslovom; njegov molk je zgovoren; ta primer je zelo zgovoren; slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage zgovórno prisl.: dovolj zgovorno so mu povedali, da je nezaželen; esej zgovorno priča o pesnikovem razvoju ♪
- zgovoríti se -ím se dov., zgovóril se; nam. zgovôrit se in zgovorít se (ȋ í) 1. z dogovorom doseči soglasje; dogovoriti se: tako bo, kot smo se zgovorili; zgovoriti se za sestanek; zgovoriti se z dekletom; natančno se zgovoriti 2. star. izmenjati mnenja, misli z govorjenjem; pogovoriti se: o tem se bomo pozneje zgovorili / znal je toliko nemško, da se je lahko zgovoril zgovorjèn -êna -o: prišla sta ob istem času, kot bi bila zgovorjena; zgovorjen je s prijatelji; vse je že zgovorjeno ♪
- zgovórnež -a m (ọ̑) ekspr. zgovoren človek: zgovornež se je počasi le unesel; zgovorneži in molčečneži ♪
- zgovórnost -i ž (ọ́) lastnost zgovornega človeka: znan je zaradi svoje zgovornosti; ženska zgovornost; zgovornost in molčečnost / vsi so se čudili zgovornosti tega zadržanega človeka / z vso zgovornostjo jih je skušal prepričati / zgovornost dokazov, podatkov ♪
- zgrajênost tudi izgrajênost -i ž (é) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa: notranja zgrajenost melodije; vsebinska in oblikovna zgrajenost umetnine; zgrajenost drame // knjiž. zgradba, sestava: zgrajenost predmeta / po osnovni zgrajenosti je kraj podoben utrdbi 2. publ. izoblikovanost, trdnost: notranja moč in zgrajenost posameznikov / politična zgrajenost koga ♪
- zgrbánčenost -i ž (ȃ) značilnost zgrbančenega: zgrbančenost kože ♪
- zgŕbljenost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost zgrbljenega: zgrbljenost starih ljudi / zgrbljenost hrbtenice ♪
- zgrešênost -i ž (é) ekspr. napačnost, neprimernost: idejna zgrešenost filma; zgrešenost načrta; zgrešenost take kmetijske politike ♪
- zgrozévati se -am se nedov. (ẹ́) knjiž. (večkrat) čutiti grozo: zgrozevati se ob krikih; zgrozeval se je, ko je spoznaval njeno preračunljivost zgrozévati nav. 3. os. vzbujati, povzročati grozo: to dejstvo me zgrozeva ♪
- zgrozítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zgroziti se: opazil je fantovo zgrozitev / ogorčenje in zgrozitev nad čim ♪
46.158 46.183 46.208 46.233 46.258 46.283 46.308 46.333 46.358 46.383